Dunaj bo prihodnje leto med 12. in 16. majem gostil 70. tekmovanje za pesem Evrovizije. Na njem lahko sodeluje največ 44 držav, med njimi so avtomatično prijavljene članice »velikih petih« (Italija, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Španija) ter Avstrija kot lanskoletna zmagovalka. Preostalih 38 mest pa je odprtih za prijave, ki jih je mogoče umakniti do 13. oktobra.

4.9.2024 - predsednica UpraveNatalija Gorščak, seja sveta RTV Foto: Luka Cjuha

Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija: »RTV Slovenija ne bo sodelovala, če bo sodeloval Izrael. Mislim, da je edino prav, da po dveh letih končno nehamo to farso in začnemo delovati v smeri, za katero smo tukaj, in sicer da smo etično na nivoju, ki nam pritiče.« Foto: Luka Cjuha

Letos je držav, ki resno razmišljajo o umiku s tekmovanja, presenetljivo veliko. Razlog za to je nastop Izraela. Že zadnji dve leti je tekmovanje potekalo v skoraj histerično »nepolitičnem« ozračju. Leta 2024 je za škandal poskrbel kar Izrael sam, ko je na tekmovanje prijavil pesem Oktobrski dež, kar je namigovalo na dogodke 7. oktobra. Po posredovanju Evropske radiodifuzne zveze (EBU) so besedilo spremenili. Kljub temu je tekmovanje potekalo v naelektrenem ozračju. Že pred šovom so v nekaterih državah začeli zbirati podpise pod peticijo za izključitev Izraela. EBU je na vse pobude odgovarjala, da gre za nepolitično tekmovanje. Med tekmovanjem je bil izločen nizozemski pevec Joost Klein zaradi domnevnega fizičnega napada na izraelsko delegacijo. Za konec pa je lonček kontroverznosti primaknil še namig, da so bili glasovi televotinga prirejeni, saj je prav z glasovi občinstva izraelska skladba zasedla končno šesto mesto.

Zaradi vsega tega dogajanja so bili Švicarji leto kasneje bolj previdni: pisale so se sicer peticije za izključitev Izraela in skoraj ilegalno so se na tekmovanju pojavljali simboli Palestine, a vse je minilo brez velikih pretresov. Izraelska predstavnica je na koncu ponovno, zahvaljujoč glasovom občinstva, zasedla drugo mesto in ponovno so se razplamteli dvomi o televotingu.

Jasni namigi TV Slovenija

Prav način glasovanja je bilo eno od vprašanj v pismu, ki ga je maja letos TV Slovenija in v njenem imenu direktorica Ksenija Horvat poslala članom izvršnega odbora EBU. »Če EBU ne bo sprejela konkretnih korakov in se do vprašanj ne bo opredelila, bomo razmislili o svojem sodelovanju na prihodnjih dogodkih Evrovizije,« so bili prvi znaki morebitnega slovenskega bojkota tekmovanja. Konec avgusta je na 23. redni seji sveta RTV Slovenija direktorica svetnikom razložila, da »če se ne bomo mogli dogovoriti za neki ustrezen sistem sodelovanja, potem nas ne bo zraven«.

Televizija Slovenija je pred dnevi še bolj jasno napovedala, da se Slovenija tekmovanja ne bo udeležila, če bo na njem sodeloval Izrael. »RTV Slovenija ne bo sodelovala, če bo sodeloval Izrael. Mislim, da je edino prav, da po dveh letih končno nehamo to farso in začnemo delovati v smeri, za katero smo tukaj, in sicer da smo etično na nivoju, ki nam pritiče,« je pretekli petek za TV Slovenija dejala Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija.

Pozivi španskih politikov k bojkotu

Poleg Slovenije z bojkotom tekmovanja trenutno grozijo še Nizozemska, Irska, Belgija, Islandija in Španija. Nizozemska javna televizija Avrotros je v petek sporočila, da se bo umaknila, če bo na tekmovanju tudi Izrael. Kot razlog so navedli »trajno in hudo trpljenje prebivalcev Gaze« pa tudi zaskrbljenost za svobodo medijev spričo velikega števila žrtev med novinarji. Že dan prej je podobno sporočilo EBU in javnosti poslala irska javna televizija RTÉ, ki je sodelovanje označila za »nesprejemljivo«. Morebitno nesodelovanje je nakazala tudi Islandija, ki je sicer glasno protestirala tudi v preteklih letih, najbolj udarno pa se je napovedi o umiku lotila Španija. Članica velikih petih je k apelu za prepoved nastopa Izraela pozvala tudi politike. Španski premier Pedro Sánchez je že maja javno pozval k izključitvi Izraela s tekmovanja: »Nihče ni bil ogorčen, ko se je pred tremi leti začela ruska invazija na Ukrajino in je morala Rusija zapustiti mednarodna tekmovanja. Zato tudi Izrael ne bi smel nastopiti, saj ne moremo dovoliti dvojnih standardov v kulturi.« Pred dnevi se je španskemu boju proti izraelski udeležbi pridružil še minister za kulturo Ernest Urtasun z izjavo, da »nikakor ne smemo normalizirati izraelske udeležbe na mednarodnih dogodkih in se ob tem pretvarjati, kot da se ni nič zgodilo«. Pri tem nikakor ne gre zanemariti podatka, da je v španskem glasovanju občinstva Izrael lani prejel največ glasov.

Evropska radiodifuzna zveza ob vseh teh pozivih še vedno vztraja pri stališču, da je tekmovanje nepolitičen dogodek. Odločitev o tem, ali bo Izrael prihodnje leto sodeloval na tekmovanju, pa naj bi sprejeli v začetku decembra. 

Priporočamo