Odnos do umrlih je v Sloveniji povezan z veliko obredja – poleg praznovanja dneva spomina, 1. novembra, družinski člani in bližnji na grobovih zaznamujejo različne obletnice, prelomne datume iz skupnega življenja in tudi rojstne dneve pokojnih. V družinskih domovih svojci uredijo kotičke, posvečene spominu na ljubljene pokojnike. Spominjanje in obeleževanje smrti – eno osrednjih civilizacijskih vprašanj – je tako pomemben element družbe živih. Navsezadnje, v Sloveniji osrednji kulturni praznik ne praznujemo na dan rojstva, temveč na dan smrti pesnika Franceta Prešerna.

V »odnosih«, ki se ohranjajo še desetletja po smrti, umrli večinoma nastopajo kot pasivni udeleženci, kot objekt spomina. Profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa namerava ta pogled preseči in raziskati »aktivno« vlogo umrlih v našem življenju. Za projekt z naslovom Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi (z akronimom DEAGENCY) je profesorica v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) prejela prestižno financiranje v višini skoraj dveh milijonov evrov. Gre za enega od zgolj treh slovenskih projektov na najvišji evropski ravni s področij družboslovja in humanizma. Vsa preostala dosedanja financiranja ERC so v Sloveniji prejeli naravoslovni znanstveniki.

Mrtvi med živimi

»Namesto da bi izkušnje posameznikov z mrtvimi razumeli zgolj kot izraze 'ljudskega verovanja' ali simbole in metafore kulturnih in družbenih problemov in sprememb, bodo mrtvi v projektu obravnavani kot aktivni akterji v odnosih med posamezniki in širšimi družbenimi in kulturnimi procesi,« so namen projekta DEAGENCY pojasnili na filozofski fakulteti. Znanstveniki bodo pod vodstvom profesorice Mirjam Mencej raziskovali, kako mrtvi »vplivajo na razmišljanja, vrednote in vedenje posameznikov«, kako so vključeni v njihove socialne odnose in v širši družbeni, kulturni in politični kontekst. »V projektu bo sodelovalo deset raziskovalcev in raziskovalk iz Slovenije in tujine. Etnografske raziskave bodo opravljali v Sloveniji, na Madžarskem, Slovaškem in v Bosni in Hercegovini,« so napovedali. Raziskovali bodo tudi družbene fenomene in probleme, od množičnih grobišč do medsosedskih odnosov na podeželju. Ti so, kajpak, tudi nasledek nekdanjih odnosov med že preminulimi sosedi.

Delovna mesta za mlade

»Projekt ERC Advanced Grant je največje priznanje, ki ga raziskovalka lahko dobi za svoje delo,« je ob prejemu financiranja povedala profesorica Mirjam Mencej. »To pomeni predvsem možnost, da se bolj poglobljeno in nemoteno posvetim raziskovalnemu delu. Še posebej se veselim, da bom lahko delala z ekipo mladih doktorskih, podoktorskih in že uveljavljenih raziskovalcev,« je dejala. Evropsko financiranje ni namenjeno le nosilcem projektov, ampak ustvarja nova delovna mesta za množico znanstvenikov.

Projekti ERC so najvišja oblika podpore znanstvenemu delu v Evropski uniji. Po vsej Evropi je bilo doslej nagrajenih že več kot deset tisoč znanstvenih projektov, milijonske vsote pa so običajne. EU bo do leta 2027 med znanstvenike razdelila več kot 16 milijard evrov. V Sloveniji je bilo po letu 2011 v okviru ERC nagrajenih petindvajset projektov. Uspešnost prijav slovenskih znanstvenikov na razpise ERC pa v zadnjem obdobju narašča – zgolj v letih 2021 in 2022 je prestižno financiranje prejelo skupaj deset projektov.