Vladna koalicija bo danes nadaljevala razpravo o napovedanih reformah vlade v letu 2023, potem ko je bila pred dvema tednoma na Brdu pri Kranju edina točka zdravstvo. V včerajšnji vladni napovedi koalicijskega vrha, ki omenja reforme na področjih davkov, šolstva, stanovanjske politike in sistema plač v javnem sektorju, ki bo tokrat v ospredju, pokojninske reforme niso omenili. O tem, kakšna so izhodišča za reformo, ki naj bi omogočila vzdržno in stabilno financiranje pokojnin, je sicer znanega zelo malo, čeprav se je Slovenija v načrtu za okrevanje in odpornost zavezala, da bo pokojninski sistem reformirala do konca leta 2024.
Z vidika časovnice reforme v vladi izpostavljajo tri korake. Prvi bo narejen do konca junija letos, ko morajo na ministrstvu za delo pripraviti izhodišča za posvetovanje, ki bodo poslana ekonomsko-socialnemu svetu. Sledijo pogajanja s socialnimi partnerji, predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa mora biti nato vladi v obravnavo predložen do konca decembra. V sklepni fazi mora državni zbor zakon potrditi najpozneje do konca leta 2024. Časovno gledano naj bi bilo nekaj manevrskega prostora predvsem v zadnji fazi med potrditvijo zakona na vladi in v državnem zboru.
Kaj če zavez na
ravni EU ne izpolnimo?
Na ministrstvu za delo so za Dnevnik v zvezi z zavezami v okviru načrta za okrevanje in odpornost pojasnili, da mora država v vsebinskem smislu po eni strani zagotoviti primerne pokojnine, po drugi pa poskrbeti za vzdržnost sistema. Slovenija sicer sodi med države z visokim tveganjem za pokojninsko blagajno, pri čemer se bo glede na demografske trende delež BDP, ki ga namenimo za pokojnine, v prihodnje krepko povečal. Eden izmed ciljev je znižati oceno tveganja z visokega na srednje, kar je že samo po sebi velik izziv.
Izplačila evropskih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost so sicer pogojena z doseganjem mejnikov in ciljev, ki so dogovorjeni z Evropsko unijo. Mejniki in cilji sestavljajo obroke za plačila. Ko država presodi, da je izpolnila vse mejnike in cilje posameznega obroka, evropski komisiji (EK) pošlje zahtevek za plačilo. Ta v primeru pozitivne ocene sredstva izplača v celoti. »Delna izplačila so predvidena v primerih, ko se država članica odloči, da EK pošlje nepopoln zahtevek, zavedajoč se, da ni izpolnila vseh mejnikov in ciljev, ali v primeru, da nepopolno doseganje mejnika ali cilja ugotovi EK,« so pojasnili na uradu za okrevanje in odpornost.
Evropska komisija sicer še ni izdala metodologije za obračun delnega izplačila, zaradi tega na ravni države članice ni mogoče vnaprej oceniti, kakšne bi bile finančne posledice za državo. Mejniki in cilji naj bi bili ovrednoteni glede na pomembnost reforme ali naložbe, ki ji pripadajo. V načrtu za odpornost in okrevanje, ki ga je Svet EU potrdil julija 2021, je Slovenija iz mehanizma za okrevanje upravičena do 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil. Pri zadnji postavki velja dodati, da je imela država na voljo do 3,2 milijarde evrov povratnih sredstev. Slovenija naj bi evropska sredstva za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost izkoristila v desetih obrokih za nepovratna sredstva in šestih obrokih za posojila.
Socialni partnerji
v pričakovanju reforme
Koalicija se je v koalicijski pogodbi zavezala k reformi pokojninskega sistema, ki bo krepila prvi steber, spodbujala pokojninsko varčevanje in omogočila vzdržno zagotavljanje dostojnega življenja vseh upokojencev. Vlada bo pri svojih predlogih o tem, kakšen pokojninski sistem naj bi imeli, izhajala iz izhodišč za prenovo sistema, ki so jih socialni partnerji uskladili leta 2017. V skladu z enim od ciljev naj bi postopno dosegli, da bi posameznikova pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska, ki ga je prejemal kot plačo.
Ministrstvo za delo se bolj kot k podaljšanju delovne dobe nagiba k povečanju prispevnih stopenj in širitvi davčnih virov, a tudi podaljšanje upokojitvene starosti in pokojninske dobe za dve leti ni izključeno. Če bi denimo določili višjo upokojitveno starost (67 let) ali daljšo delovno dobo (42 let), bi to uvajali postopoma, z daljšimi prehodnimi obdobji več let, je lani decembra dejal minister za delo Luka Mesec. Omeniti velja, da zlasti proti dvigu upokojitvene starosti v Franciji v tem obdobju močno protestirata strankarska in sindikalna levica. Tudi v Sloveniji socialni partnerji ne skrivajo nezadovoljstva ob prvih obrisih reforme. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so opozorili, da daljša delovna aktivnost ni vedno rešitev, v Združenju delodajalcev Slovenije pa, da je skrajno neodgovorno, da se v tej situaciji razmišlja o dvigu prispevkov delodajalcev.
Koalicija danes o izhodiščih reforme plačnega sistema
Vladna ekipa premierja Roberta Goloba in koalicijski poslanci ter poslanke bodo danes na Brdu pri Kranju nadaljevali razpravo o napovedanih reformah: tokrat bodo pretresali tudi izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju. Za zdaj so znani zgolj osnovni okvirji začrtanih sprememb.
Nov sistem naj bi med drugim imel več ločenih plačnih stebrov za različne poklicne skupine, denimo za zaposlene v zdravstvu in sodstvu oziroma pravosodju. Plačna lestvica naj bi bila vezana na povprečno plačo v zasebnem sektorju, s čimer naj bi po prepričanju ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik rešili problem usklajevanja plač, saj to ne bi bilo več vezano na odločitev vlade, obenem pa naj bi se s tem izognili očitku, da javni sektor z dvigi plač vpliva na povprečno plačo. Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v celotnem sistemu naj bi bilo ena proti sedem; po prepričanju ministrice za takšno razmerje obstaja družbeni konsenz. Če bi najnižji razred določal znesek okoli minimalne plače, bi najbolje plačani javni uslužbenci prejemali skoraj 3000 evrov višjo bruto plačo.
Sistem naj bi imel nekatere enotne, skupne temelje, med drugim plačno lestvico, sestavo plače, višino dodatkov in metodologijo obračunavanja ter izplačevanja plač. Ti bi morali biti enaki, ne glede na to, v kateri steber bo zaposleni uvrščen. Do koalicijsko usklajenih izhodišč se bo morala nato opredeliti še vlada, zatem bo vladna pogajalska skupina z izhodišči seznanila reprezentativne sindikate javnega sektorja.
