Razvpito novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki jo spremljajo očitki o neživljenjskosti in birokratizaciji, bodo na ministrstvu spremenili. Osnutek sprememb, ki jih sicer javno še nočejo razkriti, so na ministrstvu že pripravili in ga na ločenih sestankih tudi že predstavili delodajalcem in sindikatom. Skupno srečanje socialnih partnerjev, na katerem bodo skušali poiskati kompromis, je bilo sprva predvideno že februarja, a so ga prestavili na ta petek. Razprava bo še vroča, saj sindikalna stran ni pripravljena kaj dosti popuščati željam delodajalcev, ti pa vztrajajo, da je novela prinesla pretirane administrativne obremenitve in da njeno izvajanje v praksi ponekod niti ni mogoče.
Obvezno evidentiranje
odmora naj bi črtali
»Ministrstvo se, kot kaže, z nekaterimi našimi pripombami strinja. Za zdaj je že skoraj dorečeno, da evidentiranja odmora ne bo več, saj ga je v praksi ponekod nemogoče izvajati, medtem ko za zdaj še nismo dosegli konsenza glede glavnega problema, to je evidentiranja časa prihoda in odhoda z dela ter vmesnih odhodov in prihodov. Menimo, da je v praksi to v številnih dejavnostih popolnoma neracionalno in nemogoče opravljati, zato upamo, da bodo stopili korak nazaj,« nam je povedal Danijel Lamperger, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in vodja delodajalske delovne skupine za administrativne razbremenitve.
Novela je na novo predpisala obvezno evidentiranje točnega prihoda in odhoda delavca z dela, izrabe in obsega izrabe odmora ter opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela in v neenakomerno razporejenem ali začasno prerazporejenem delovnem času. »Precej je še odprtega. Pogrešamo predvsem analizo prejetih predlogov in pripomb ter ugotovitve inšpektorata za delo, čeprav je zakon primarno namenjen inšpektoratu, da bo lažje in učinkoviteje izvajal nadzor. Zadeve, kot so odmor med delovnim časom in še kaj, pa je mogoče spremeniti,« pravi Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Na ministrstvu so glede vpisovanja podatkov o odmoru ugotovili, da prinaša dodatne obveznosti za delodajalce in posledično delavce, ne pa tudi večjih koristi, zato je ukrep z vidika administrativnih obremenitev nesorazmeren.
Proti urejanju s
kolektivnimi pogodbami
Najbolj problematičen je po naših informacijah neuradni predlog, pri katerem ministrstvo vztraja, po katerem bi se beleženje drugih podatkov, ki jih je treba na novo vpisovati v evidenco, lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti uredilo drugače, kot določa zakon o evidentiranju. Te pravice ne bi imeli kršitelji zakonodaje. Zorko na naše vprašanje, ali bi podprli ureditev s kolektivnimi pogodbami, odgovarja, da se jim zdi popolnoma nesprejemljiva, saj bi pomenila korak nazaj.
Dodaten argument proti je dejstvo, da kolektivne pogodbe dejavnosti ne veljajo za vse delodajalce oziroma niso vsi podpisniki pogodb, poleg tega lahko za zaposlene veljajo različne kolektivne pogodbe. »Popravki morajo iti v smeri, da veljajo za vse enako, specifike pa se lahko uredijo v področnih zakonih,« meni Zorko. Takšna ureditev denimo že velja pri univerzitetnih profesorjih, saj so izjemo opredelili z novelo zakona o visokem šolstvu, izjema pa so tudi funkcionarji.
Da bi bilo reševanje s kolektivnimi pogodbami slaba rešitev, ki bi prinesla popoln nered, menijo tudi na delodajalski strani. Podrobnejše vodenje evidenc bi bilo zanje sprejemljivo izključno za ponavljajoče se kršitelje, zaradi katerih je do sprememb pravzaprav sploh prišlo. »Če določeno podjetje zadev nima urejenih tako, kot je treba, razumemo, da jim inšpektorji naložijo dodatno breme, ni pa treba zato kaznovati vseh,« pravi Lamperger. Izpostavlja predvsem panoge, kjer beleženje točnih minut v praksi ni življenjsko, na primer pri delavcih, ki opravljajo delo na več lokacijah ali na terenu, ali pa v dejavnostih, ki temeljijo na intelektualnem delu. »Govorimo o novodobnih podjetjih, ki bi rada zvišala dodano vrednost in svojim zaposlenim omogočajo več svobode, da delajo deloma od doma, deloma v pisarni ali takrat, ko imajo navdih. Tega ni mogoče evidentirati. Tudi v drobnem gospodarstvu, družinskem podjetništvu so zadeve zelo mehko urejene, temeljijo na dogovorih in zaupanju. Ljudi smo deset let učili voditeljstva, modernejših pristopov, spodbujali družini prijazno podjetništvo. Nekatera podjetja imajo pravila zelo razrahljana, ker so ključni učinki, ne pa fizična prisotnost, zdaj pa smo šli z administrativnimi ovirami korak nazaj,« je kritičen Lamperger.
V tovrstnih primerih se odpira tudi vprašanje verodostojnosti evidenc, kar pa je bistven namen zakona. Delodajalske organizacije so izrazile tudi zaskrbljenost zaradi preteka moratorija za sankcioniranje kršiteljev, zato so ministra pozvale, naj to obdobje podaljša do dokončne rešitve. Inšpektorji nadzor še naprej opravljajo kot svetovalci, razen če gre za večje kršitve, so potrdili na ministrstvu.
