Ministrstvo je za potrebe vzpostavitve registra pridobilo podatke 81 akterjev, med njimi Stanovanjskega sklada RS (SSRS), lokalnih skladov in občin. "Kljub temu da nismo zajeli podatkov vseh občin, smo dosegli visok delež vključenosti enot v register, saj so bile vključene predvsem večje občine in pomembnejši akterji," so povedali na ministrstvu.
Ocenjujejo, da podatkov o vseh stanovanjih ne bodo pridobili, dokler ne bo zakonskih sprememb, ki bi občinam ob rednem poročanju naložile še posredovanje teh podatkov. "Te spremembe želimo izvesti na način, da akterjem ne bi nalagali dodatnega dela z novim ločenim poročanjem. Za podatke smo že zaprosili vse akterje, torej tudi občine, a smo žal odvisni od njihove odzivnosti in pripravljenosti za deljenje teh podatkov," pravijo. Za zdaj je predvideno, da bodo imeli dostop do evidence SSRS, občine in lokalni stanovanjski skladi. Dostop do podatkov po navedbah ministrstva zaenkrat še ni predviden za širšo javnost.
"Vzpostavitev evidence javnih najemnih stanovanj nam bo pomagala pri bolj načrtnem izvajanju stanovanjske politike. Z evidenco bomo pridobili čim boljše podatke o obstoječih stanovanjih, predvsem njihovo lokacijo in v kakšnem stanju so, kar bo osnova za nadaljnji razvoj umeščanja novih stanovanjskih projektov v prostor," so pojasnili.
Podatke za register je za ministrstvo zbral Geodetski inštitut Slovenije, so pa podrobnejši kot tisti, ki jih je o javnih najemnih stanovanjih z anketo med občinami pridobilo ministrstvo. Med drugim so poleg števila in tipa stanovanj zajeti podatki o njihovi lokaciji, velikosti, starosti in ohranjenosti, tudi višini najemnine.
Kje so stanovanja in kje so potrebna
V občinah, ki so posredovale podatke, je skupno 30.650 teh stanovanj. Glede na izražene potrebe bi jih potrebovale še nekaj več kot 20.400.
Obstoječih neprofitnih najemnih stanovanj je okoli 26.050. Največ jih je v savinjski (okoli 5380), osrednjeslovenski (4620), podravski (4160) in zasavski regiji (3010). Občine ocenjujejo, da bi jih dodatno potrebovale okoli 11.720, največ v osrednjeslovenski (4350), savinjski (1470), obalno-kraški (1410) in podravski regiji (1330).
Daleč največji razkorak med obstoječimi in potrebnimi je pri stanovanjih za mlade.V državi je 320 namenskih stanovanj za mlade, od tega 230 v osrednjeslovenski regiji. Po ocenah bi potrebovali 3790 dodatnih tovrstnih stanovanj, največ v obalno-kraški (1100) in osrednjeslovenski regiji (700).
Okoli 500 je namenskih stanovanj za starejše, od tega skoraj 400 oskrbovanih stanovanj. Največ jih je v savinjski regiji, skoraj 120, sledi osrednjeslovenska regija z nekaj manj kot 110 tovrstnimi stanovanji. Dodatno bi bilo potrebnih 2590 namenskih stanovanj za starejše, od tega 1550 oskrbovanih. Največje potrebe so v savinjski regiji (530) in Jugovzhodni Sloveniji (450).
Skupno je nekaj manj kot 780 bivalnih enot, največ v osrednjeslovenski (skoraj 490) in zasavski regiji (okoli 100). Dodatno bi bilo potrebnih dobrih 1000 bivalnih enot, največje potrebe so izrazili v osrednjeslovenski (280), pomurski (220) in koroški regiji (150).
Skupno je 280 službenih stanovanj. Največ jih je v savinjski regiji, skoraj 90, sledita obalno-kraška regija in Jugovzhodna Slovenija s po nekaj manj kot 40 službenimi stanovanji. Občine jih največkrat zagotavljajo zaposlenim v občinski upravi ter javnih zavodih in javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica je občina, zaposlenim v zdravstvu ter zaposlenim v šolah in vrtcih. Ocenjujejo, da bi potrebovale še okoli 370 službenih stanovanj, največ v goriški (okoli 70) in obalno-kraški regiji (45), in sicer v največji meri za kadre iz zdravstva, šolstva in javne uprave.
