Energetsko intenzivna industrija in evropski zeleni prehod ne vedno gresta z roko v roki, je v svojem nedavnem nagovoru opozoril Simon Franko, generalni direktor BASF v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Podjetje BASF je vodilno svetovno kemijsko podjetje. Svoj sedež in glavno tovarno ima v Ludwigshafnu poleg Manheima v Nemčiji, ki je svoj energetski prehod oziroma Energiewende zasnovala izključno na obnovljivih virih energije. »Sem zagovornik trajnosti, a je ne vidim kot nekaj, zaradi česar bi morali nazaj v pravek,« je rekel Franko. »Trajnost tudi ne pomeni, da nečesa ne delaš doma, delaš pa to pri sosedih,« je rekel, misleč na selitev energetsko intenzivne industrije v azijske in afriške trge.
Lekcije nemškega zelenega prehoda
Obseg proizvodnje nemške kemične industrije se je od leta 2021 zmanjšal za četrtino. »Zaradi šibkega povpraševanja, visokih cen energentov in zapletene zakonodaje se kemična podjetja vse pogosteje selijo v tujino. V BASF smo bili prisiljeni zapreti tri tovarne in ukiniti 3000 delovnih mest. Zaprtje ali zmanjšanje proizvodnje sintetičnega amoniaka je doletelo približno 50 industrijskih podjetij,« je povedal Franko. Podobna usoda je doletela tudi slovenski Talum, kjer so aprila lani ustavili proizvodnjo elektroliznega aluminija. Za proizvodnjo primarnega aluminija niti v Sloveniji niti v Evropi ta trenutek ni primernih ekonomskih pogojev, so ob tem zapisali. Trenutno naj bi po nekaterih podatkih Talum deloval s približno desetino svojih proizvodnih zmogljivosti.
Kljub ogromnim investicijam v zelene vire energije ima Nemčija eno najvišjih cen električne energije. Nekatera podjetja lahko preživijo le preko vzvodov pomoči. »Nestabilna in visoka cena energentov spodkopava konkurenčnost evropske industrije. Zaskrbljujoče je, da ni ustreznih in učinkovitih ukrepov ter investicij v nove obsežne energetske vire. Potrebujemo namreč znatne dodatne vire električne energije z nizkimi emisijami, da nadomestimo fosilna goriva in odvisnost od uvoza ostalih energentov. Če tega ne bo, pozabimo na ogljično nevtralnost,« je dejal Franko. Izpusti toplogrednih plinov v Nemčiji so se lani sicer zmanjšali za približno petino, kar je najnižja raven od petdesetih let prejšnjega stoletja. A to ni posledica izboljšav energetske učinkovitosti, temveč padca industrijske proizvodnje, je opozoril Franko.
Franko je poudaril, da se v BASF zavedajo, da se morajo prilagoditi, če želijo preživeti. »Prepričani smo, da je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšanje strateške odvisnosti od uvoza energentov izven EU moč doseči le z elektrifikacijo industrijskih procesov,« je dejal. Toda, od kod bo prišla energija? BASF Verbund v Ludwigshafenu že danes porabi odstotek vse porabljene električne energije v Nemčije. Z elektrifikacijo procesov se bodo njihove potrebe po elektriki do leta 2040 potrojile. »Za menjavo zemeljskega plina bi v nemški kemični industriji potrebovali štirikrat več električne energije. Nemška kemična industrija bi potrebovala več elektrike, kot je danes proizvede celotna Nemčija (580 teravatnih ur, op.a.),« je opozoril ter dodal, da naj bi zgolj za energetsko tranzicijo v industriji potrebovali 836 jedrskih elektrarn oziroma 31 novih elektrarn na leto do leta 2050.
Gospodarsko ohlajanje
Zadnje poročilo Mednarodne agencije za energjio (IEA) ugotavlja, da se je globalno povpraševanje po električni energiji lani umirilo, trend pa se bo letos in v naslednjih letih nadaljeval predvsem zaradi upada porabe električne energije v razvitih gospodarstvih. Povpraševanje po zemeljskem plinu in električni energiji je lani že drugo leto zapored povsod po Evropi upadlo. Poraba električne energije je ključni pokazatelj gospodarskega razvoja in znižan odjem brezkompromisno kaže na ohlajanje gospodarske aktivnosti. V Sloveniji se je odjem električne energije in zemeljskega plina v letu 2023 znižal na predkrizno obdobje. K temu je prispevala občutno znižana proizvodnja v skupini SIJ in Talumu, ki sta del energetsko intenzivne industrije.
»Pričakuje se, da bo približno 85 odstotkov povečanja svetovnega povpraševanja po električni energiji do leta 2026 prišlo iz Kitajske, Indije in držav jugovzhodne Azije,« so zapisali v IEA. To bo tudi posledica ugašanja oziroma selitve energetsko intenzivne industrije izven EU, ki se že dogaja; pred 20 leti je bil globalni tržni delež evropske kemične industrije 27-odstoten, danes je le še 14 odstoten. »Energetska kriza je to samo še pospešila,« je omenil Franko. Medtem, ko se je povpraševanje po električni energiji v Evropi zmanjšalo, so številna gospodarstva v razvoju zabeležila močno rast, ki naj bi se nadaljevala do leta 2026. Najbolj se bo povečalo povpraševanje po električni energiji na Kitajskem, v Indiji pa naj bi se povpraševanje po električni energiji povečalo najhitreje.
