»Toliko laži, kot sem jih prebral v zadnjih treh mesecih, pa, moram reči, s področja energetike že dolgo nisem,« je na zadnji seji državnozborskega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor dejal direktor Elesa Aleksander Mervar. Potem ko so javnost v minulih mesecih razburjale napovedi o višji omrežnini in interpretacije nove tarifne sheme cene elektrike, je zdaj na tnalu predlog novega energetskega zakona.
Ta naj bi državljane preusmeril k izkoriščanju energentov z manj izpusti toplogrednih plinov oziroma od plina in lesa k obnovljivim virom energije in energetsko učinkovitim sistemom daljinskega ogrevanja. »Cilj predloga zakona je zmanjšati negativne posledice za podnebje in uvozno odvisnost od tujih energentov ter omogočiti prebivalcem Slovenije, da bi v prihodnosti plačevali manj. Politike zelenega prehoda omogočajo ljudem, da postopno in z različnimi subvencijami preidejo na denarnici in podnebju prijaznejše vire energije,« so o svojih ambicijah zapisali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer.
Kakšne bodo omejitve?
A v zadnjih tednih so medije in družbena omrežja preplavile številne nasprotujoče si trditve glede sprememb, ki jih prinaša predlog zakona. Medtem ko iz opozicijskih vrst prihajajo opozorila o vsesplošni prepovedi uporabe zemeljskega plina za gospodinjstva, na ministrstvu mirijo, da tovrstnih prepovedi v zakonu ni, in obsojajo »zavajajoče in družbeno škodljive trditve nekaterih političnih strank in združenj«. V Gibanju Svoboda pa so nekatere poteze opozicije označili kot »uvod v volilno kampanjo skrajnodesničarskih strank«.
V poslanski skupini NSi, kjer so minuli teden zahtevali nujno sejo odbora z naslovom »Ustavimo norosti zelenega prehoda«, namreč vladi zaradi napovedanih sprememb žugajo z referendumom. V stranki glasno nasprotujejo zlasti prepovedi projektiranja in vgradnje kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v nove stanovanjske stavbe, prepovedi projektiranja in vgradnje kurilnih naprav na tekoča in trda goriva v strnjenih naseljih ter omejevanju podeljevanja novih koncesij za gradnjo plinskega omrežja. Poslanec NSi in bivši minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ob tem opozoril na enormne stroške za več kot sto tisoč gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, ki da jih vlada sili v menjavo načina ogrevanja.
Zakon ne posega
v obstoječe kurilne naprave
A glede na določbe v besedilu predloga zakona trditve o prisilni množični menjavi plina in lesa za druge energente ne držijo. »Zakon predvideva, da bodo obstoječi uporabniki plina še naprej lahko uporabljali plin za ogrevanje. Omejitve veljajo zgolj za nove stanovanjske stavbe, ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske, kar pomeni, da fosilnih goriv niti ne potrebujejo. Za takšne stavbe so že zdaj na voljo tehnologije, ki so prijaznejše do okolja, cenejše in stroškovno učinkovitejše,« so pojasnili na ministrstvu. S podobno razlago so postregli tudi v primeru lesne biomase: »Omejitev bo veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka.« Predlog zakona daje, kot pravijo na ministrstvu, lokalni skupnosti možnost, da v primeru lokalnega problema onesnaženosti zraka s trdimi delci in drugimi strupenimi onesnažili omeji način rabe lesne biomase pri načrtovanju lokalnih energetskih konceptov. »Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so zunaj strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo,« še dodajajo na ministrstvu.
Omejitve biomase le za novogradnje in le v strnjenih naseljih
S takšno usmeritvijo ministrstva se strinjajo tudi na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kjer so sprva nekaterim predlaganim rešitvam nasprotovali. A kot nam je pojasnila direktorica inštituta Nike Krajnc, je do razhajanj z vladno stranjo najverjetneje prišlo zaradi različnih interpretacij in nenatančnih zakonskih določb. »Na ministrstvu so nam v zadnjih pogovorih pojasnili, da se člen, kjer piše, da v strnjenih naseljih nista dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva, nanaša izključno na novogradnje. Iz samega člena to po našem mnenju ni bilo jasno razvidno. Na ministrstvu so pojasnili, da je to razvidno iz prehodnih določb, kjer je podrobneje pojasnjeno, s kakšnim prehodnim obdobjem naj bi se omejitev uveljavila in podobno. Kljub temu smo ministrstvo pozvali, da omejitev v omenjenem členu formulirajo tako, da ne bo dopuščala širše interpretacije, in na ministrstvu so nam zagotovili, da bodo po svojih močeh – ker je predlog zakona že v obravnavi v državnem zboru – to uredili,« je povedala Nike Krajnc. Da omejitev velja zgolj za novogradnje, je po njenem mnenju pomembno tudi zato, ker zakon tako še vedno omogoča zamenjavo dotrajanih naprav oziroma prehod na boljšo tehnologijo izrabe biomase za obstoječe uporabnike.
Po besedah direktorice inštituta je pomembno tudi, da se omejitev za biomaso nanaša le na strnjena naselja. »Omejitev tako recimo ne bo veljala za kmetije in druge individualne hiše zunaj naselij,« je izpostavila. Pa je prepoved vgradnje kotlov na trda in tekoča goriva za tako ozek krog – za novogradnje v strnjenih naseljih, ki jih bodo določile občine – sploh smiselna? »Ta predlog zakona razumemo bolj kot usmeritev o tem, katere energente bomo uporabljali v prihodnje. Vsekakor si želimo odmika od fosilnih goriv, da se usmerimo v obnovljive vire; v strnjenih naseljih, kjer so težave z emisijami prašnih delcev, pa želimo zmanjšati individualna kurišča in okrepiti daljinske sisteme, pri katerih je uporaba lesne biomase še vedno smiselna,« pravi Nike Krajnc.
Ne preveč –
premalo ambiciozen zakon
Da težava ni v lesni biomasi kot gorivu, ampak načinu zgorevanja, je na seji odbora opozoril tudi dekan Fakultete za znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici Griša Močnik: »Neučinkovito zgorevanje v malih napravah onesnažuje zrak, to smo pokazali z meritvami v malih in srednje velikih krajih po Sloveniji. Biomasa je obnovljiv vir energije, ki ne onesnažuje, če je uporabljena v sistemih daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. V takih sistemih je zgorevanje centralizirano, učinkovito in nadzorovano.«
Glede predloga novega energetskega zakona je sicer dejal, da ta ne rešuje obstoječih problemov, ampak predvsem preprečuje nove. »V resnici ukrepi ne gredo dovolj daleč. Prepovedati bi morali tudi biomaso kot sekundarni vir ogrevanja, saj so to samo male naprave in te male naprave z neučinkovitim segrevanjem že zdaj močno onesnažujejo ozračje. Uzakoniti bi morali še bolj ambiciozne načrte subvencioniranja prehoda na ogrevanje z elektriko, vključno z distribuirano proizvodnjo v malih sončnih elektrarnah, in ogrevanje s toplotnimi črpalkami,« je naštel med drugim.
Da gre predlog energetskega zakona vsebinsko v pravo smer, se je strinjal tudi ekonomist in član Mladih za podnebno pravičnost Izidor Ostan Ožbolt. »Zmanjka pa mu pri načinih, kako zeleni prehod doseči,« je pristavil. »Ne le da z ukrepi omejevanja ogrevanja na plin in drva ne moreš pridobiti množic na svojo stran, takšni ukrepi so tudi nepotrebni. Predlagana prepoved bi namreč veljala le za peščico hiš. Nove, visoko učinkovite zgradbe namreč praktično ne potrebujejo ogrevanja, ob tem, da bo tudi v prihodnje plin ostal eden najdražjih energentov.«
Takšni ukrepi so zato po njegovih besedah zgolj voda na mlin desnim strankam, ki želijo z zavajajočo antiokoljsko retoriko profitirati. »Njihove trditve in sklici sej z naslovom 'Ustavimo norosti zelenega prehoda' so deplasirani. Posnemajo retoriko skrajne Alternative za Nemčijo (AfD), ki si preko širjenja strahu pred zelenimi politikami nabira politične točke,« je opozoril. Odgovor naprednih okoljskih sil na takšne populistične prijeme pa po njegovi oceni ne sme biti omejevanje in zapovedovanje – kar vidimo tudi v predlogu novega energetskega zakona – pač pa gradnja pravične družbe za vse. »Osrednji ukrepi takšne napredne podnebne politike bi lahko bili na primer skrajšanje delovnega časa, obširna gradnja energetsko učinkovitih javnih najemnih stanovanj ter okoljski davek, katerega prihodki bi se stekali nazaj v žepe prebivalcev,« predlaga Izidor Ostan Ožbolt.
