Vlada je prejšnji teden potrdila predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Največ prahu je dvignilo vprašanje elektronskih evidenc, preko katerih bi imel inšpektorat celovitejši pregled nad spoštovanjem zakonskih obvez delodajalcev glede izrabe delovnega časa. Prvotni predlog ministrstva za delo je predvideval centralno elektronsko evidenco delovnega časa za vse delodajalce, kar pa so kritiki ocenili za nepraktično rešitev, ki bi delodajalce preveč bremenila in bi škodovala gospodarstvu. Kompromisna rešitev je elektronska evidenca o izrabi delovnega časa, ki bo veljala le za podjetja, ki jim bo to odredil inšpektorat na podlagi ugotovljenih kršitev ali pa na predlog delavcev. Delavci naj bi dobili tudi možnost, da tedensko zahtevajo, da jih delodajalec pisno obvesti o trenutni izrabi delovnega časa, kar naj bi preprečilo zlorabe na tem področju. Novela prinaša še druge spremembe, med drugim dopolnilo zakonske definicije delavca. Tako bo opredeljen vsak posameznik, ki pod predpisanimi pogoji in pod različnimi pravnimi podlagami opravlja delo za delodajalca. Za podjetja, ki poslujejo korektno, zakon ne prinaša sprememb, so še poudarili na ministrstvu.
Podrobnosti vpeljave elektronske evidence še nedorečene
Jakob Počivavšek, predsednik sindikata Pergam, je pojasnil, da bi pogajalska skupina ekonomsko-socialnega sveta morala že novembra obravnavati predlog pravilnika, ki bi opredelil tehnična vprašanja glede izvedbe elektronske evidence, vendar se to do zdaj ni zgodilo. Prav tako iz novele po njegovi oceni ni jasno, na kakšen način naj bi evidenco vodili: »Iz besedila ne razberem, da bi vsebovalo kakšne posebne pravne podlage za kakšen poseben pravilnik, niti ne predvideva informacijske podpore, o kateri je bilo govora in so jo vsebovale delovne različice predloga zakona. To pa lahko pomeni, da bo vzpostavitev elektronske evidence v celoti prepuščena delodajalcem samim. Ob pogojih, predpisanih z zakonom, in z elementi, ki jih zahteva zakon.« Hkrati ni jasno, ali bo zakon dopuščal, da bi se elektronska evidenca zahtevala tudi za posamezno panogo. »Teoretično ne vidim pravnih zadržkov, da se ne bi o elektronskem vodenju evidence dogovorili socialni partnerji tudi na ravni dejavnosti,« je ocenil Počivavšek.
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice poudarja, da so kršitve delovnega časa zelo pogoste, velikokrat se dogajajo s soglasjem delavcev, saj si s plačilom za zakonsko določen delovni čas ne morejo pokriti osnovnih stroškov. »Vsi ti delodajalci samo še poglabljajo negativno spiralo plačnega dampinga in posledično množične proizvodnje nadur, ki se potem tudi praviloma obračunavajo kot navadne ure, in še to skrito v povračilu potnih stroškov, malice ali še bolj direktno – v kuverti.« Lukić še dodaja, da bi po njegovem mnenju elektronske evidence morale biti obvezne, saj bi se le tako uredile razmere na trgu. Zdaj bo učinkovitost zakona odvisna predvsem od učinkovitosti inšpektorata.
Z inšpektorata so nam sporočili, da bo delodajalec v primerih, ko bodo obvezno elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa predlagali delavci, imel na voljo 30 dni, da se opredeli do predloga. Če bo delodajalec predlog zavrnil, bo moral odločitev pisno utemeljiti in hkrati obvestiti inšpektorat, ki bo moral preveriti stanje v podjetju. Če se bo ugotovilo, da se dogajajo kršitve, bo lahko inšpektorat delodajalca oglobil in mu predpisal obvezno elektronsko beleženje. »Če bo delodajalec dobil globo, bo uveljavljal sodno varstvo, in minila bodo tudi tri leta, preden bo globa pravnomočna – ali bo celo znižana v opomin. To je veliko premalo,« je kritičen Lukić.
Minister za delo Luka Mesec je sicer napovedal krepitev pristojnosti in reorganizacijo Inšpektorata za delo kot eno izmed osrednjih prioritet svojega ministrovanja. Ko smo Lukića vprašali, ali so v Delavski svetovalnici zaznali spremembo politike, je odgovoril lakonično: »Kar se tiče terenskega dela: ne.« Na inšpektoratu je sicer zaposlenih 92 inšpektorjev, kar je eden manj kot v enakem obdobju lani, se pa po neuradnih informacijah v kratkem obetajo kadrovske okrepitve.
