Vožnja pod vplivom prepovedanih drog je po zakonu, ki ureja pravila v cestnem prometu, prepovedana. Toda predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo predvideva izjemo od absolutne prepovedi, po kateri bi lahko imeli vozniki v krvi največ do tri nanograme psihoaktivnega THC na mililiter krvi, pod pogojem, da ne bi kazali znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. V nasprotnem bi jih lahko glede na razpon vsebnosti THC v krvi doletela kazen od 300 do 1200 evrov (za nad pet nanogramov) ter od štiri do 18 kazenskih točk.
Predlagatelji iz vrst Gibanja Svoboda in Levice določbo utemeljujejo z zagotavljanjem pravne varnosti državljanov, ki naj bi se jim zaradi ničelne tolerance pretirano posegalo v njihove pravice. V primeru ugotovljene prisotnosti THC v krvi namreč uporabnik poleg plačila globe izgubi vozniško dovoljenje, čeprav je lahko test pozitiven tudi do 10 ur po zaužitju ali dlje, njegovo psihofizično stanje pa naj bi bilo takrat že normalno. Pri tem se sklicujejo na prakso nekaterih držav, kjer so določili mejne vsebnosti THC v krvi za opredelitev prekrška vožnje pod vplivom THC.
Določba sproža vrsto vprašanj glede dodatnega tveganja za prometno varnost, o »sprejemljivi« meji tolerance glede THC v krvi in možnostih učinkovitega nadzora. Na Javni agenciji RS za varnost prometa so nad predlogom zaskrbljeni. Število prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola in prepovedanih drog, namreč narašča. »Takšni podatki potrjujejo, da psihoaktivne snovi pomembno zmanjšujejo sposobnost za varno vožnjo: motijo presojo, zmanjšujejo koncentracijo, podaljšujejo odzivni čas in povečujejo tveganja,« poudarjajo.
Pri THC ni relativno varne meje
V agenciji opozarjajo, da določitev dopustne meje THC v krvi (denimo 3 ng/ml, kot predvideva predlog zakona) odpira številna strokovna in varnostna vprašanja. »V nasprotju z alkoholom (pa še tukaj na agenciji poudarjamo, da zakonsko dovoljena meja 0,50 gramov alkohola na kilogram krvi ne pomeni varne meje za udeležbo v prometu) ni znanstveno potrjene meje, pod katero bi bil vpliv THC na vožnjo zanemarljiv.« Telo vsakega posameznika drugače presnavlja konopljo, zato enaka koncentracija v krvi pri različnih posameznikih povzroča različen učinek na zaznavanje in odzivanje v prometu, pojasnjujejo. Zato poudarjajo: »Ničelna toleranca do psihoaktivnih snovi (in alkohola) v prometu je edina prava pot, če želimo varne ceste«. Ob morebitni zakonodajni spremembi pa bi bilo nujno vzporedno uvesti jasne mehanizme za nadzor, strožje sankcije, razširjeno ozaveščanje in izobraževanje, še posebej med mladimi.
Podobno je tudi stališče policije: »Varna udeležba v cestnem prometu je pogojena z ustreznim psihofizičnim stanjem – torej brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Zagovarjamo ničelno toleranco do prisotnosti drog in drugih psihoaktivnih snovi v organizmu pri voznikih v cestnem prometu.«
»V nasprotju z alkoholom je za THC nemogoče določiti relativno varno mejo, saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov. Zato bi bilo v prometu nujno ohraniti ničelno mejo tolerance in iz predloga zakona črtati predlagane mejne vrednosti,« je opozorila tudi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
Napačno sporočilo »svobode« mladim
»Ker koncentracija THC v krvi ni neposredno povezana z dejansko stopnjo okrnjenosti, so vplivi zelo odvisni od posameznika, načina uživanja, pogostosti uporabe in kombinacije z drugimi substancami. Raziskave kažejo, da lahko že majhne količine THC povzročijo znatne motnje. Meja 3 ng/ml je zato arbitrarna, brez znanstvene podlage in ne daje realnega zagotovila varnosti,« opozarja tudi Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč FEVR. Zato določena toleranca glede ravni THC v krvi med vožnjo za zavod nikakor ni dopustna. Štaba je kritičen, da bo, tako kot pri alkoholu, tudi v tem primeru politika skušala iskati nekakšen kompromis med zakonodajo in življenjem z izgovorom, da se pričakuje lastna odgovornost udeležencev v prometu. »Koliko je to smiselno ali ne, se lahko naučimo iz izziva škodljive rabe alkohola in vožnje v slovenskem prostoru, ki je desetletja eden najpogostejših morilcev na cestah. Čeprav nam je vsem, ki smo opravili vozniški izpit, zelo jasno, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Pa je res tako?« retorično sprašuje. »Strah me je, da bi po izkušnjah številnih drugih držav mladi s takšnim predlogom zakona prejeli napačno sporočilnost tako imenovane 'svobode', ki ne daje v ospredje odgovornosti do vseh drugih. Vprašanje je, ali mladi v svoji razvojni stopnji pubertetnikov sploh še lahko sledijo vsem izzivom in pastem vsakdanjega življenja, predvsem pa posledicam, ki se lahko pripetijo zaradi uporabe THC in udeležbe v prometu. Žal so tovrstni eksperimenti mali korak med življenjem in hudo poškodbo ali celo smrtjo, filma, v katerem so bili realni igralci, pa žal nikoli ne bodo mogli zavrteti nazaj.«
Kako bi ugotavljali sposobnost za vožnjo?
Policija zdaj v skladu z določbami zakona o pravilih cestnega prometa na terenu uporablja hitre teste za ugotavljanje prisotnosti drog v slini, s katerimi lahko zaznajo različne droge (vključno s konopljo). V primeru pozitivnega testa odredijo strokovni pregled (v zdravstveni ustanovi), kjer se odvzame vzorec krvi in urina, da se potrdi prisotnost in količina prepovedane substance.
Dokler ne bo razvit objektiven, zanesljiv in sodno veljaven način hitrega preverjanja količine THC v telesu, na agenciji za varnost prometa opozarjajo na tveganje, da bi se voznike pod vplivom konoplje obravnavalo kot sposobne za vožnjo, čeprav njihova dejanska zmožnost za varno udeležbo v prometu ni ustrezna. »Izkušnje policij v Kanadi in ZDA kažejo, da nadzor nad vožnjo pod vplivom konoplje zahteva ogromne vire, specializirana usposabljanja policistov in drage naprave, pa še vedno ni stoodstotno učinkovit. Smo v Sloveniji lahko na to strokovno in podzakonsko pripravljeni?« sprašuje tudi Robert Štaba.
Da bi uveljavitev tovrstnih določb v praksi lahko prinesla veliko težav in zapletov, saj gre za kompleksno problematiko, ocenjuje dr. Majda Zorec Karlovšek, sodna izvedenka za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo. Kot pravi, se ljudje, ki redno uživajo konopljo, nanjo do določene mere adaptirajo, medtem ko bi se pri občasnih uporabnikih že pri koncentraciji pod oziroma do tri ng/ml krvi zaznala močna prizadetost. »Same mejne vrednosti še ne pomenijo, da neka oseba dejansko je oziroma ni pod vplivom,« pravi in dodaja, da bi bilo treba prizadetost preučevati individualno. Posebej opozarja tudi na nujnost upoštevanja medsebojnega učinkovanja alkohola in THC, saj je takšna raba pogosta.
