Koalicijski poslanci so vložili približno 80 predlogov dopolnil k noveli, in sicer večinoma na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe. Predloge dopolnil sta ločeno vložili tudi opozicijski SDS in NSi, z njimi med drugim predlagajo odpravo omejitve na tri otroke pri pravici do zvišanja odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke, progresivno lestvico za zimski dodatek in drugačen način usklajevanja pokojnin z rastjo plač in življenjskih potrebščin od predlagane v noveli.
Na sejo odbora so sicer povabljeni predstavniki več kot 20 organizacij, med njimi predstavniki upokojencev, delodajalcev, sindikatov, invalidov in mladih.
Po predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 znašala za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 67 let. Od leta 2028 bi se podaljševalo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je prepričan, da bo reforma na srednji in dolgi rok prispevala k vzdržnosti pokojninskega sistema in zagotovila vsaj približno takšne pokojnine, kot so danes.
Reformi sicer ob sprejemu grozi možnost naknadnega zakonodajnega referenduma. Delavska koalicija, ki je združila preko 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, nasprotuje predlogu reforme, ker po njihovi oceni predvideva kasnejše upokojevanje, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin. Mesec pa je ob tem posvaril pred posledicami za vzdržnost pokojninskega sistema.
