Avgusta smo pisali, da se država spoprijema s težavo pri prevzemu in končni predelavi izrabljenih avtomobilskih gum. Za gume velja tako imenovani razširjeni sistem odgovornosti, kar pomeni, da sta v ceno nove že všteta odvoz in pot do predelave izrabljenega izdelka. Prodajalec je dolžan prevzeti izrabljeno gumo ob zamenjavi. To naj bi veljalo ne glede na to, ali je bila guma kupljena pri določenem prodajalcu.

Del sredstev, ki jih ob nakupu nove gume plača kupec za prevzem, gre družbi Slopak, ki je skrbnica programa ravnanja z izrabljenimi gumami. Ta je dolžna periodično prevzemati gume pri prodajalcih, od tam jih dostavlja v predelavo na različne lokacije. Prevzemajo jih tudi od komunalnih podjetij, ki so jih prav tako dolžna sprejeti od strank, a do največ 50 kilogramov na osebo. V Sloveniji je edini večji predelovalec Alpacem cement v Anhovem. Večina gum gre na predelavo v tujino, v podjetja na Hrvaškem in Madžarskem.

Letos pa se je izvajanje te sheme upočasnilo, izrabljene gume so se začele kopičiti pri nekaterih prodajalcih in komunalnih podjetjih. Kot so sporočili iz družbe Slopak, se je to zgodilo zaradi ohlajanja gradbeništva, saj v cementarnah ni več tolikšnega povpraševanja, posledično je manj zanimanja za prevzem gum. Prav tako predelovalci v tujini dajejo prednost domačim odpadkom. Iz inšpektorata za okolje so sporočili, da jim je neko »komunalno podjetje sporočilo, da so zmogljivosti začasnega skladiščenja izrabljenih gum v vseh 14 centrih prekoračene«.

Neznani predelovalci

Na ministrstvu za okolje in prostor so zagotovili, da morajo imeti predelovalci ustrezno okoljevarstveno dovoljenje: »Ministrstvo potrdi načrt oziroma njegovo spremembo le v primeru, da nosilec načrta izkaže, da imajo vsi predelovalci, ki jih navede v vlogi, ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Odločbe o potrditvi načrtov so dokumenti, ki spadajo med informacije javnega značaja in so zato dostopni javnosti.« Po potrditvi načrta ministrstvo sicer ne izvaja nobenih naknadnih preverjanj, saj zakonodaja tega ne predvideva.

Menimo, da bi bilo smiselno zaostriti veljavno definicijo izrabljene gume, ki jo določa uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami, na način, kot jo poznajo nekatere druge države. Smiselno je postaviti merljive kriterije, kdaj je guma izrabljena.

Inšpektorat za okolje in prostor

V družbi Slopak so nam zagotovili, da zaostanke odpravljajo tudi zato, ker so našli novega predelovalca, ki ga je potrdilo tudi ministrstvo. Od poletja tako naše izrabljene gume predelujeta še družbi Eco Rubber Mills Gumifeldolgozó és Hasznosító Korlátolt Felelősségű in Green Core Recycling v kombinaciji z Nine Corporation. Prva družba je na Madžarskem, druga na Hrvaškem. Omenjeni podjetji sicer nista javno navedeni v aktualnem poročilu in na javnem seznamu predelovalcev na spletni strani ministrstva. Tako po novem izrabljene gume predeluje devet različnih družb, od tega samo dve iz Slovenije.

Zaračunavanje za prevzem izrabljenih gum je nezakonito

Poročali smo, da se komunale in vulkanizerji soočajo s presežkom izrabljenih gum, ki čakajo na prevzem. Nekateri so celo začeli zaračunavati simbolično vsoto za prevzem izrabljenih gum, ki niso bile kupljene pri njih. To je nezakonito, saj je prevzem že vštet v ceno nakupa pnevmatike. Manj je jasno, kdo pri tem ščiti potrošnika. Tržni inšpektorat v tem primeru ni pristojen, ampak je to v domeni okoljskega inšpektorata. Potrošnik ima sicer možnost uveljavljanja pravice v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov in pravili, ki veljajo za rabljeno blago. Na okoljskem inšpektoratu pa so sporočili, da je za tovrstne kršitve mogoča globa v višini med 4000 in 40.000 evrov. Na leto opravijo okoli 40 inšpekcijskih pregledov, a števila kršitev in izdanih glob niso sporočili.

»V zadnjem obdobju smo bili zelo uspešni pri izvajanju svojih aktivnosti. To se odraža tudi v tem, da smo praktično odpravili zaostanke, ki so obremenjevali poslovanje v poletnih mesecih,« so nam zagotovili v družbi Slopak. Do osmega septembra so tako zagotovili prevzem skoraj vseh izrabljenih gum in v predelavo poslali več kot 16.000 ton izrabljenih gum.

Nejasna definicija v škodo potrošnika

Prejeli smo anonimni namig, da številni vulkanizerji vrnjene pnevmatike prodajajo naprej. Na okoljskem inšpektoratu so povedali, da pri nas ni jasne definicije, kdaj je guma izrabljena. Pri tem so dodali, da nekatere države izrabljenost gume določijo glede na starost gume ali izrabljenost profila. »Menimo, da bi bilo smiselno zaostriti veljavno definicijo izrabljene gume, ki jo določa uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami, na način, kot jo poznajo nekatere druge države. Smiselno je postaviti merljive kriterije, kdaj je guma izrabljena,« so povedali.

V Slopaku so kasneje sporočili, da naj bi ministrstvo potrdilo nove predelovalce julija, avgusta pa so prosili za potrditev še dodatnega predelovalca. Na ministrstvu so potrdili, da je družba res zaprosila za dodatnega predelovalca, a so prošnjo konec avgusta umaknili.

Priporočamo