Državni svetniki so konec prejšnjega meseca na izredni seji izglasovali odložilni veto na zakone o prostovoljnem končanju življenja, o medicinski konoplji, o zaščiti živali in o gostinstvu. Poslanci državnega zbora so nato na izredni seji nekaj dni zatem ponovno potrdili tri zakone, ne pa tudi zakona o gostinstvu, ki razburja predvsem zaradi predvidene omejitve kratkotrajnega oddajanja v najem in ki ga bodo ponovno obravnavali šele na redni septembrski seji. Poslovniška določila državnega zbora sicer pravijo, da morajo poslanci odločiti o vetu državnega sveta na prvi naslednji seji. To preprečuje, da bi se zakonodajni postopek nedoločno vlekel oziroma da bi državni svetniki z vetom blokirali izvajanje zakonov. Če bi odločanje poljubno odlašali, bi to lahko povzročilo pravno praznino ali zastoje pri izvajanju drugih predpisov.
Redna proti izredni seji
Pravnik Rajko Pirnat meni, da državni zbor ni ravnal skladno s 148. členom poslovnika. »Ta določba ne razlikuje med posebnimi in rednimi sejami, tako da se nanaša na vsako sklepčno in pravilno sklicano sejo, na kateri državni zbor lahko ponovno glasuje o zakonu; tudi izredno. Namen te določbe je zagotoviti kontinuiteto sprejemanja zakonov in čimprejšnjo ureditev družbenih razmerij, katerim je zakon namenjen, hkrati pa je njen namen, da DZ čim prej odloči o vetu državnega sveta, kar je nujno zaradi ustavno urejenih razmerij med DZ in DS,« poudarja.
In dodaja: »Državni zbor torej ne more oportunistično odločati, kdaj bo ponovno odločal o zakonu po vetu državnega sveta, pač pa mora o tem odločati na prvi naslednji seji, na kateri je to mogoče, najsi bo izredna ali redna. Seveda ta določba ne pomeni, da je treba sklicati izredno sejo za ponovno glasovanje o zakonu, če pa je sklicana, je treba na njej odločati o vseh zakonih, na katere je DS izglasoval veto. Pri tem DZ ne more presojati, kako nujna bi bila uveljavitev zakona ali kako primerno je na naslednji seji ponovno glasovati o zakonu.«
Pirnat sicer še pravi, da ta kršitev poslovnika ne vpliva na ustavnost zakona, ko in če bo izglasovan pozneje. »Gre za kršitev, ki ne more vplivati na vsebino zakona, saj se o njem le glasuje in ga ni več mogoče spreminjati. Lahko se sicer zgodi, da se politična stališča poslancev spremenijo in zakon ni ponovno izglasovan, vendar se to lahko zgodi tudi, če bi DZ glasoval na prvi naslednji seji,« je jasen sogovornik. V poslanski skupini SD so uradno obrazložili, da se z zakonom o gostinstvu ne mudi tako kot z omenjenimi tremi, saj se ti navezujejo na druge zakonske akte. Z zakonom o gostinstvu pa da se ne mudi, češ da se začnejo njegove določbe uporabljati šele s prihodnjim letom.
Danes nujno, jutri ni
To, da se po novem z zakonom ne mudi, je nenavadno tudi ali predvsem zaradi tega, ker je skupina poslancev treh koalicijskih strank s prvopodpisano Natašo Avšič Bogovič predhodno predlagala, da se zakon sprejme že pred parlamentarnimi počitnicami na izredni seji, ker je »čim hitrejše sprejetje nujno«. Neuradni razlog naj bi bila sicer vprašljiva podpora predlogu zakona, saj je ob ponovnem potrjevanju po odložilnem vetu potrebna v državnem zboru zahtevnejša večina 46 glasov. Kakor koli pa obrnemo, ima opozicija prav, ko opozarja, da je koalicija »priredila poslovnik«, kot je na omrežju X recimo izpostavil poslanec NSi Franc Medic.
