Za čimprejšnjo uveljavitev novele zakona o zaščiti živali se med drugim zavzema tudi društvo AETP, ki se krčevito bori proti reji kokoši v obogatenih kletkah in proti kastriranju do sedem dni starih pujskov na živo, torej brez omamljanja in protibolečinske terapije. Oboje novelirani zakon o zaščiti živali prepoveduje.
“Kastracija pujskov, baterijska reja kokoši – to so grozljive prakse v živinoreji, kjer živali hudo trpijo. Alternative pa obstajajo. Zakaj bi si kdorkoli pri zdravi pameti želel nadaljevati s temi nazadnjaškimi praksami, ki so dejansko mučenje živali. Ne razumem, komu koristi to zavlačevanje s sprejetjem zakona. Rejcem zagotovo ne. Pozneje bo zakon sprejet, krajše prehodno obdobje za prilagajanje na spremembe bodo imeli. Vlaganje veta je preprosto povedano politična igra, nasrkale bodo pa živali.” je v zvezi s tem v sporočilu za javnost zapisal predsednik društva AETP Samo Curk.
Marko Višnar, nekdanji dolgoletni direktor prašičerejske farme Ihan, ki je po izobrazbi doktor veterinarske medicine, se s Cukovimi trditvami ne strinja. »Prav neverjetno je, kako je s spretno (zlo)rabo dejstev mogoče manipulirati javno mnenje in podpreti nesmisle. Kastracija pujskov je metoda, s katero rejci preprečijo pojavljanje nezaželenega duha pri odraslih pitancih. Poseg se že od nekdaj izvaja brez anestezije, velja pa tudi ocena, da so posledice takšnega posega enake, kot če bi pujske za namen posega uspavali,« je Višnar pojasnil za Dnevnik in dodal, da kastracija pujskov ni nekaj, kar bi lahko svet naredilo boljši.
Izurjeni rejci po njegovih besedah poseg opravljajo rutinsko in zelo hitro, zato meni, da so boljša izbira od strokovnjakov z akademskimi nazivi. »Spretnost rejcev je treba razumeti kot prednost, ne pa – kot komentira Samo Curk – kot znamenje okrutnosti. Rejci prašičev so pri svojem delu ujeti v okoliščine, ki jih omejujejo. Moškim potomcem morajo (zaradi zahtev potrošnika) povzročiti nekaj bolečine, da lahko izpolnijo svojo funkcijo v prehranski verigi. Zahteva, da bi to namesto njih opravil nekdo drug, zaščiten z nerealnimi ceniki stanovskih organizacij, jim predstavlja nepremagljiv ekonomski prag, saj ob hudi mednarodni konkurenci ne morejo v tržne cene vgrajevati vedno novih storitev,« je še poudaril Marko Višnar.
