Celjski dijaki, ki so letos opravljali splošno ali poklicno maturo, se po besedah predsednika Dijaške skupnosti Celje (DSC) Nika Slemenška še nobeno leto niso v tako velikem številu s kritikami obrnili na vodstvo skupnosti. Domnevne nepravilnosti so zaznali pri matematiki, slovenščini in angleščini. Na izpitu iz matematike na splošni maturi je bilo po njihovem preveč funkcijskih nalog, pri eseju naj bi bil neposrečeno izbran odlomek iz romana In ljubezen tudi. Prizor v mlinu naj bi preveč spominjal na prizor v zaporu, kar naj bi zavedlo tudi najuspešnejše dijake. Pri angleščini naj bi imeli težave s slušno nalogo. Potožili so tudi zaradi domnevno prevelike zahtevnosti mature.
Ali so očitki dijakov upravičeni, smo povprašali vodstvo Rica, to je vprašanja preposlalo državnima komisijama za splošno in poklicno maturo, ki sta edini pristojni za strokovne sodbe. Obe komisiji sta v odgovoru poudarili, da za zdaj nimata na voljo dovolj podatkov za verodostojno strokovno sodbo o upravičenosti kritičnih pripomb dijakov.
»Nič ne kaže na kakršna koli odstopanja«
V državni komisiji za splošno maturo so izpostavili, da do prejema poziva DSC niso prejeli »nobenih informacij s šol, od maturantov, učiteljev, ocenjevalcev ali državnih predmetnih komisij treh izpostavljenih predmetov, ki bi kazale na probleme, kakor jih izpostavlja prejeti poziv« in da informacije o izpitih pri matematiki, slovenščini in angleščini »zaenkrat v ničemer ne kažejo na kakšna posebna odstopanja«.
Kot smo poročali, so v DSC med dijaki opravili anketo, ki je pokazala, da je kar 67 odstotkov dijakov izrazilo nezadovoljstvo z izpitom pri matematiki; Klemenšek nam je povedal, da je v anketi sodelovalo 130 dijakov (v pozivu tega podatka ni). Po mnenju državne komisije za splošno maturo ta kazalnik nezadovoljstva ni prepričljiv, dokler ne izvedo, koliko oseb je izrazilo svoja stališča, kakšna je njihova struktura in siceršnja šolska uspešnost in ali so splošno maturo opravljali v celoti ali le peti predmet. Ker vzorec in uporabljena metodologija pridobivanja stališč dijakov nista znana, je po mnenju komisije treba počakati vsaj do zaključka spomladanskega izpitnega roka splošne mature 2025. Zapisali so še, da bodo pozornost namenili tudi dialogu z Dijaško organizacijo Slovenije, ne le z regionalnimi skupnostmi.
Državna komisija za poklicno maturo je poudarila, da vse pripombe na izvedbo maturitetnih izpitov resno obravnavajo, vendar pa da za to potrebujejo »celotne in verodostojne podatke o opravljenih in ocenjenih izpitih«, ki jih še nimajo. Po mnenju komisije ocene dijakov o težavnosti izpitnih pol temeljijo predvsem na občutkih. »Brez podatkov o dejansko doseženih točkah pri izpitih še ne morejo biti osnova za kakršno koli hitro ukrepanje ali spreminjanje natančno določenega in premišljenega sistema ocenjevanja mature in postavljanja mej za ocene,« so zapisali.
Ob tem so pojasnili, da pri poklicni maturi predloge mej med ocenami pripravi vsaka državna predmetna komisija za poklicno maturo posebej na podlagi porazdelitev dosežkov za tekočo generacijo. Te komisije imajo tudi podatke o primerljivosti dosežkov tekoče generacije maturantov z dosežki maturantov pri istem predmetu v preteklih letih. »V primeru, da se bo pri katerem koli predmetu izkazalo, da so bila morda izpitna vprašanja na tem izpitnem roku poklicne mature bolj zahtevna oziroma težja, bo šele takrat primeren čas za premislek o možnosti ustreznega premikanja predvidenih mej za ocene,« so dodali. Postopki določanja mej med ocenami na podlagi doseženih točk pri predmetih bodo enaki kot prejšnja leta.
V komisiji so napovedali, da bodo problematiko, ki jo je odprlo pismo dijakov, obravnavali tudi na naslednji seji.
