Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) državna zemljišča oddaja v zakup tako pravnim kot fizičnim osebam. Zemljo, ki jo imajo v zakupu kmetijska podjetja, si zelo želijo tudi družinske kmetije. Sklad bo pred jesensko setvijo na novo oddal v zakup 2022 hektarjev zemljišč na območju Lendave, ki jih je doslej obdelovalo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, vendar mu zakupne pogodbe niso podaljšali. Politiki iz SLS in SDS ter predstavniki kmetov pritiskajo na sklad in kmetijsko ministrstvo, naj to zemljo ponudita v zakup družinskim kmetijam z območja Lendave.
Kdo bo obdeloval
pomursko ravnico
Danilo Meolic kmetuje na 240 hektarjih površin, od tega na dobrih desetih državnih hektarjih. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je na nedavni okrogli mizi v Lendavskih goricah z naslovom »Kdo bo obdeloval pomursko ravnico: tajkuni, tujci ali pomurski kmetje in družinske kmetije?« predlagal takšno spremembo skladovega pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, da bi imele fizične osebe pri zakupu prednost pred kmetijskimi podjetji, poleg tega naj bi vsem velikim zakupnikom pogodbo pol leta pred njenim iztekom odpovedali.
Kmetje med rešitvami, kako kmetijska podjetja zriniti z državnih zemljišč, omenjajo tudi progresivni dvig zakupnine. Zakupnik naj bi za prvih sto hektarjev plačeval zakupnino, ki jo izračuna sklad, za vsakih nadaljnjih sto hektarjev pa dodatnih dvajset odstotkov. »To bi bil prisilni odvzem zemljišč. Ta predlog je nepošten. Že od prejšnje politične garniture velikim režejo kmetijske subvencije, poleg tega na površinah, ki jih imamo v zakupu od države in jih namakamo, že zdaj plačujemo dvajset odstotkov višjo zakupnino,« nam je ogorčen dejal Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo in predsednik Združenja kmetijskih podjetij.
Progresivni dvig zakupnine za državna zemljišča bi prizadel štirideset zakupnikov, od tega petindvajset kmetijskih podjetij in petnajst družinskih kmetij. Toliko jih ima po podatkih sklada trenutno v zakupu več kot sto hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. S 3671 hektarji je med podjetji rekorderka Perutnina Ptuj Agro, ki je v ukrajinski lasti. Kot je razvidno iz priložene grafike, ima več kot sto hektarjev državnih zemljišč v zakupu tudi petnajst fizičnih oseb, največ na Kočevskem, kjer imajo poleg pašnikov in travnikov v zakupu tudi precej zemljišč v zaraščanju ali zemljišč, poraslih z gozdom. Posledično skladu plačujejo občutno nižje zakupnine kot denimo v Prekmurju, kjer rekorder, kmet Goran Škaper iz okolice Puconcev, plačuje 172 evrov na hektar, največji zakupnik med fizičnimi osebami (iz skladove spletne evidence zakupnih razmerij je mogoče razbrati, da je to Gregor Gomol iz okolice Kočevja) pa 55 evrov na hektar.
Zemljiška in družinska vojna
Sklad je dvema kmetijskima podjetjema, KŽK Kmetijstvo iz Kranja in KG Lendava, zakupno pogodbo pred časom odpovedal. Prvemu zato, ker naj bi zemljišča brez soglasja oddajal v podzakup, drugemu pa zato, ker se ni hotelo odreči 84 hektarjem zemljišč, kolikor jih je država po arbitražnem sporazumu morala zagotoviti kmetom, katerih zemljišča so ostala na hrvaški strani meje. Obe podjetji sta sklad tožili. KŽK je sodno bitko na kranjskem okrajnem sodišču izgubil, zato se je spor preselil na višje sodišče, KG Lendava pa je pravnomočno že izgubilo tudi na višjem sodišču. Zdaj nestrpno čaka na odločitev vrhovnega sodišča, ali bo dopustilo revizijo postopka, kmetje pa še bolj nestrpno čakajo na njive, ki so jih doslej preoravali traktorski velikani KG Lendava.
Kmetom pri tem odločno stoji ob strani lendavski župan Janez Magyar, ki je član Janševe SDS. Zavzema se, da to zemljo dobijo v zakup mladi kmetje, in to izključno z lendavskega območja. Dodajmo, da v tem primeru ne gre le za zemljiško vojno med kmeti in kmetijskim podjetjem, ampak tudi za mini družinsko vojno. Župan Janez Magyar je namreč nečak večinskega lastnika KG Lendava Jožefa Magyarja, in znano je, da možakarja že lep čas ne gojita prav nič prijateljskih odnosov.
Grožnja prehranski suverenosti?
V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so prepričani, da so zahteve nekaterih po odvzemu kmetijskih zemljišč podjetjem škodljive in lahko ogrozijo prehransko suverenost Slovenije, saj podjetja proizvedejo več kot dve tretjini tržne pridelave. »Drobitev zloženih kmetijskih zemljišč na posamezne kmetije in uvajanje kapice bi bila nerazumna in bi negativno vplivala na kmetijsko pridelavo,« so še poudarili v zbornici.
Branko Virag, predsednik njihovega Združenja kmetijskih podjetij, pa je za Dnevnik opozoril, da je zemljišč občutno premalo za izpolnitev vseh želja. »V mandatu prejšnje vlade je duh ušel iz steklenice, ko so ljudem na veliko obljubljali zemljo, niso pa preračunali, kako bodo to izpeljali,« je spomnil Virag. Glede zemljiške okrogle mize v Lendavskih goricah pa je dejal: »Vsi imajo pravico sestankovati in izražati želje. Tudi vi in jaz bi želela avto gospoda Meolica (prekmurski kmet Danilo Meolic je lani dvignil veliko prahu z nakupom okoli sto tisoč evrov vrednega avtomobila porsche cayenne, op. p.). Toda eno so želje, drugo realne možnosti in tretje pravna pot, ki trenutno pri oddaji državnih zemljišč v zakup ne dovoljuje selekcije, kakršno predlagajo.« Na vprašanje, ali se bo za kmetijska zemljišča KG Lendava potegovala tudi Panvita, je Virag odvrnil: »Odvisno od tega, kakšni bodo pogoji.«
