Pripombe k uredbi je prek portala e-demokracija mogoče posredovati do 12. oktobra, nato pa jo mora potrditi vlada, shemo razdelitve pa bo morala odobriti še evropska komisija: gre namreč za državno pomoč zasebnim družbam, kar je po pravilih EU mogoče le izjemoma.
Kot je za STA pred mesecem dni povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, bi lahko ministrstvo razpis, če ne bo dodatnih zapletov, objavilo decembra, rezultati pa bi bili znani v začetku prihodnjega leta.
Križarjenje med omejitvami EU in potrebami medijev
Finančna podpora tiskanim medijem bo uradno namenjena za prehod teh medijev v digitalno produkcijo, kar je posledica evropskih pravil, ki uvrščajo digitalizacijo med dopustne razloge za državno pomoč.
Z državnimi razpisi je dovoljeno tudi financiranje stroškov produkcije, kot so plače novinarjev, dostava tiskovin in subvencije za distribucijo tiskanih medijev v nemestnih občinah.
Poleg tega uvaja subvencije za naročnike, tako pravne kot fizične osebe, ki bi sklenile digitalno ali kombinirano (digitalno in tiskano) naročnino.
Razpisi bodo namenjeni predvsem večjim medijskim hišam. Pogoji namreč zahtevajo minimalno naklado vsaj 1500 izvodov in uredništvo, v katerem je zaposlenih toliko ljudi, da njihov delovni čas ustreza vsaj petim zaposlenim.
Prav tako je zahtevan večinski delež lastne produkcije, ki ni delno ali v celoti ustvarjena s sistemi umetne inteligence. Med te vsebine ne sodijo vsebine, ki so povzete po tujih medijih, ali objave tiskovnih agencij. Medij mora zagotoviti tudi avtonomnost svojih uredništev.
Precej podobni so pogoji za podporo digitalnim medijem, le da se tu zahteva minimalni doseg 10.000 uporabnikov in najmanj tri zaposlene novinarje. Pomemben pogoj je, da gre za medije, ki hkrati ne izdajajo tiskanih edicij svojih vsebin in so vsebine objavljene zgolj v digitalnem okolju.
Višina sredstev še vedno ni znana
Ključno vprašanje ostaja, koliko denarja bo država namenila za te sheme. Do zdaj je proračun za leto 2026 predvideval osem milijonov evrov. V prejšnjih letih je država okoli štiri milijone evrov tega denarja namenila za razpis podpore medijem s statusom posebnega pomena. V večji meri so to lokalne radijske in televizijske postaje.
Predstavniki strokovnih združenj novinarjev in predstavniki založnikov so pred sprejemom zakona o medijih ocenjevali, da bi bila medijem potrebna državna pomoč v višini okoli 15 milijonov evrov na leto.
