Država bo morda nacionalizirala družbo Geoplin, da bi zagotovila zanesljivejšo oskrbo z energijo, je presenetljivo napovedal predsednik vlade Robert Golob. V času energetske krize se je v Evropi pokazalo, da oskrbe s plinom ne moremo prepustiti samo trgu in tržnim akterjem. Primer največjega nemškega dobavitelja plina Uniper je razkril ranljivost dobaviteljev zemeljskega plina, ki so se v celoti vezali na oskrbo s plinom iz Rusije. Zato je nemška vlada minuli teden dokapitalizirala in s tem nacionalizirala Uniper, ki je bil pred tem v lasti finskega podjetja Fortum. Ker tudi pri nas pričakujemo podobne težave, je vlada v rebalansu proračuna rezervirala 750 milijonov evrov »za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo potrebna«, je rekel Golob. Predsednik vlade je govoril o nacionalizaciji družbe Geoplin. Hkrati po naših neuradnih informacijah na vladi ne izključujejo morebitne nacionalizacije – ali vsaj krepitve lastniškega deleža – v naftni družbi Petrol. »Pri tem se ne bomo šli nobenega socializma ali komunizma, tudi Nemci se tega ne gredo, ampak se bomo šli reševanje energetske situacije. To je primarni cilj, ki ga bomo zasledovali: stabilna oskrba z energenti,« je pojasnil morebitno odločitev o nacionalizaciji.
Geoplin je največji dobavitelj plina v Sloveniji in edini, ki ima podpisano dolgoročno pogodbo za oskrbo s plinom iz Rusije. »Če je predsednik vlade govoril o Geoplinu, s tem ni nič narobe,« je na Dnevnikovo vprašanje odvrnil pristojni minister za infrastrukturo Bojan Kumer. »Zagotovo si bomo želeli v strateških energetskih družbah večji vpliv države. Ali to pomeni tudi lastniško ali samo upravljalsko, bomo še videli,« je minister pojasnil v daljšem intervjuju, ki ga bomo objavili v sobotnem Objektivu.
Kadrovske rošade v Geoplinu
»Če se bo izkazalo, da zaradi nespoštovanja pogodb s strani ruskega partnerja in nedobav lahko pride do ogrožanja oskrbe z zemeljskim plinom v Sloveniji in finančnih težav Geoplina, bo slovenska vlada ukrepala,« so včeraj uradno sporočili z ministrstva.
Veletrgovec s plinom je v 25-odstotni lasti države in 74-odstotni lasti družbe Petrol. Tudi v slednji država nima prevladujočega vpliva. Posredno in neposredno obvladuje slabih 30 odstotkov Petrolovih delnic. Besede predsednika vlade o morebitni nacionalizaciji Geoplina prihajajo po ponedeljkovi skupščini družbe, kjer so se delničarji pogovarjali tudi o potrebi po dokapitalizaciji v luči kriznih razmer na trgu plina. Odločitev bodo sprejeli oktobra. Pri dokapitalizaciji bi torej lahko sodelovala druga največja lastnica Geoplina, država. Geoplin je sicer v trenutnih razmerah v na videz boljšem položaju kot nekateri njegovi tekmeci. Država je namreč zanj v zakonu predvidela državna poroštva v višini 400 milijonov evrov za nakupe plina zunaj EU, torej tudi za sklenitev posla o dobavi plina iz Alžirije. Toda pri tem bi moral sodelovati tudi večinski lastnik s svojim kapitalskim vložkom, Petrol pa naj se k temu ne bi bil pripravljen brezpogojno zavezati. Sklenitev posla o dobavi plina iz Alžirije bi bila lažja, če bi Geoplin lastniško obvladovala država.
Skupščina je ob tem po le nekaj mesecih zamenjala dosedanjo direktorico družbe Vanjo Lombar in namesto nje za naslednjih pet let imenovala Aleša Zupančiča. Upravljalca državnega premoženja, družbo Slovenski državni holding (SDH), naj bi po naših neuradnih informacijah menjava v vodstvu presenetila. Čeprav je SDH v preteklosti zamenjal nadzorne svete v energetskih družbah, pa v času krize njihovih direktorjev (še) ni odpoklical. Tako vlada kot SDH naj bi zavzela stališče, da so v trenutni energetski krizi kadrovske menjave v ključnih energetskih podjetjih lahko problematične zaradi sklepanja poslov, ki pogosto potekajo ad personam. Tako ni nepomembno, kdo sedi za pogajalsko mizo in se dogovarja v imenu podjetja. Zupančič je bil sicer v Geoplinu doslej prokurist, je pa tudi direktor upravljanja analiz za nabavo in trgovanje z naftnimi derivati in energenti v Petrolu.
Krepitev državnega lastništva
Družba Geoplin je eden od osrednjih akterjev; skupaj s stebroma elektroenergetskega sistema Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energijo ter sistemskimi operaterji trgov plina in elektrike bo igrala ključno vlogo pri zagotavljanju energetske oskrbe države v prihajajočih mesecih. Geoplin dobavlja plin v državo. V preteklosti je bila večina plina ruskega, ki je v Slovenijo prišel neposredno ali posredno preko vozlišča v Baumgartnu. Trenutno pa si v družbi prizadevajo najti druge nabavne vire. Po neuradnih informacijah se dogovarjajo za plin iz Alžirije, ki bi ga v Slovenijo dobavili prek Italije, in za dobavo katarskega plina preko terminala za utekočinjeni zemeljski plin v italijanskem Rovigu. Pred leti je sicer Geoplin že imel vzpostavljeno dobavo plina iz Alžirije. Še leta 2010 je Slovenija iz Alžirije uvozila 30 odstotkov plina. V času druge vlade Janeza Janše, leta 2012, pa je vodstvo družbe razdrlo pogodbo o dobavi alžirskega plina, ker naj bi bil predrag. Takrat je Geoplin vodil Boštjan Napast, ki je bil decembra lani, v času tretje Janševe vlade, imenovan za predsednika uprave Luke Koper.
Geoplin ob tem skrbi tudi za najem skladiščnih zmogljivosti v Avstriji, saj Slovenija nima lastnih kapacitet.
»Ključna energetska podjetja nikoli ne smejo biti nedržavna oziroma premalo državna. Zaradi pomena teh podjetij država mora imeti v njih zadosten vpliv. Tudi pri infrastrukturnih podjetjih je tako. V preteklosti smo pri določenih infrastrukturnih in energetskih podjetjih na to premalo pazili. Energetska kriza nas je spomnila na to, da moramo preiti k nekoliko bolj konservativni drži. Tržno gospodarstvo je idealen recept v nekriznih razmerah, v krizi – ali pa ko se ta približuje – pa je pomembno, da ima država vzvode, da servisira državljane, in to lahko počne samo preko državnega lastništva,« je v intervjuju še dejal minister Kumer.
