Zgolj ugibati je mogoče, kako globoko luknjo je plinska kriza izkopala v letošnjih bilancah družbe Geoplin. Da so razmere kritične, nakazuje nepričakovana zamenjava direktorice Vanje Lombar. Zgovorna je tudi napoved predsednika vlade, da utegnejo že prihodnji mesec podržaviti katerega od energetskih podjetij. Prvi kandidat za nacionalizacijo je največji slovenski uvoznik zemeljskega plina, ki je v 75-odstotni lasti Petrola. »Ne gre za socializem ali komunizem, ampak za reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti,« je dejal premier Robert Golob in kot primer tovrstne dobre prakse omenil družbo Uniper.
Uniper je največji nemški uvoznik zemeljskega plina. Delnice družbe kotirajo na borzi, skrivalnice o njegovem aktualnem finančnem stanju niso možne. Poslovanje podjetja s sedežem v Düsseldorfu je bilo že lani porazno, izguba je presegla štiri milijarde evrov.
Razmere so se letos – po napadu Rusije na Ukrajino – zaostrile in presegle kritični prag junija, ko je Moskva zmanjšala dobavo po plinovodu Severni tok. Da je Uniper lahko izpolnil dolgoročne pogodbe z državnimi podjetji in industrijskimi kupci, je moral manjkajoče količine plina dokupovati na borzi, po bistveno višjih cenah.
Milijardna posojila niso zadostovala
V prvem letošnjem polletju je Uniper vknjižil izgubo v višini 12,3 milijarde evrov. Podjetje je bilo tik pred stečajem, ki bi povzročil katastrofalno verižno reakcijo. Uprava je 8. julija prosila za državno pomoč. Zvezna vlada je najprej zagotovila 14 milijard evrov posojil in sklenila, da bo vstopila v lastništvo družbe, in sicer bo v njej imela 30-odstotni delež. Začetek septembra je Gazprom povsem ustavil dobave plina po plinovodu Severni tok 1. Veleprodajne cene plina so doživele rekordne podražitve. Po besedah izvršnega direktorja Klausa Dietra Maubacha je imel Uniper izgubo več kot 200 milijonov evrov. Na dan.
Obstoječi rešilni paket je postal bistveno premajhen. Vlada je sklenila postati skoraj 99-odstotna lastnica podjetja. To bo ena najdražjih reševalnih akcij nemške republike v zgodovini, poročajo nemški mediji. Zgolj nacionalizacija bo davkoplačevalce stala dobrih osem milijard evrov, še bistveno višji bodo zneski v kreditnih linijah, s katerimi bodo podjetje držali nad gladino.
Decembra pride plin
iz Savdske Arabije
Zvezna vlada si obeta, da bo kot lastnica Uniperja lahko sklepala bistveno boljše dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina, obenem se bo znižal strošek zavarovanj. Kancler Olaf Scholz je prejšnji teden obiskal Savdsko Arabijo, da bi zagotovil energetsko oskrbo domače industrije. Energetska družba RWE iz Essna je sočasno podpisala pogodbo za prvo dobavo utekočinjenega zemeljskega plina. Plin z Arabskega polotoka bodo z ladjo decembra dostavili do novega plinskega terminala v Brunsbüttlu.
Uniper ni zgolj največji nemški uvoznik plina, je tudi največji upravljalec plinskih zalogovnikov; skupina upravlja tudi plinske elektrarne v Rusiji, elektrarne na premog v Nemčiji ter hidroelektrarne in jedrske elektrarne na Švedskem. Nemška zvezna vlada namerava elektrarne v Skandinaviji prodati in s tem delno poplačati svoj vložek. Uniper je tudi v konzorciju graditeljev plinovoda Severni tok 2, ki zaradi napada Rusije na Ukrajino ostaja zaprt. Najbrž za vedno.
Zgubaški posel finske lastnice
Največji, približno 78-odstotni lastnik Uniperja je finska družba Fortum, ki je v 50-odstotni lasti finske države. V Uniper so Finci lastniško vstopili leta 2018 in vložili okoli osem milijard evrov. Posel se je izkazal kot katastrofalen, saj bo zvezna vlada za Uniperjeve delnice odštela le slabih 500 milijonov evrov.
Ogorčenje v skandinavski državi je posledično veliko. »Opravičujem se za vse težave, ki smo jih povzročili,« je za finski časopis Helsingin Sanomat dejal izvršni direktor Fortuma Markus Rauram. Poudaril je, da je prodaja Uniperja pravilna odločitev, ker je ruska invazija dokončno spremenila vlogo plina v Evropi in s tem obete poslovnega modela, ki je močno odvisen od plina.
Uniper ni edino nemško energetsko podjetje v hudi krizi. Državno pomoč pričakujeta tudi drugi in največji dobavitelj plina, VNG iz Leipziga in Securing Energy for Europe (Sefe), nekdanji Gazprom Germania.
