Mednarodni dan boja proti zlorabi in nezakonitemu trgovanju z drogami, ki ga obeležujemo 26. junija, je letos potekal pod geslom »Pretrgajmo verigo: preventiva, zdravljenje in okrevanje za vse!«. Po ugotovitvah Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) se trg z nezakonitimi drogami zelo hitro spreminja. Na njem se pojavlja vse več novih in nevarnih sintetičnih snovi, ki so še neraziskane in pomenijo resno zdravstveno tveganje, pogosto z nepredvidljivimi učinki. Ob tem poudarjajo, da se mora odziv na izzive drog premakniti od zgolj kaznovanja k zaščiti zdravja in življenja ljudi.
Najnovejše poročilo EMCDDA izpostavlja štiri ključna področja, v katera bi morale države usmeriti več sredstev in pozornosti. Prvo je zmanjševanje škode in vključuje ukrepe, ki ne zahtevajo nujno prenehanja uporabe drog, vendar dokazano zmanjšujejo tveganja za okužbe, predoziranja in smrt. Sem sodijo dostop do sterilnih igel in brizg, razpoložljivost zdravil proti predoziranju, kot je nalokson, možnost testiranja čistosti drog na dogodkih in varne sobe za uporabo pod zdravstvenim nadzorom.
Drugo področje je krepitev zdravstvenih storitev, tretje izobraževanje in ozaveščanje, četrto področje pa so sistemi zgodnjega opozarjanja. Zaradi vedno hitrejšega pojava novih sintetičnih snovi so namreč potrebni učinkoviti mehanizmi za njihovo hitro zaznavanje, laboratorijsko analizo, izmenjavo podatkov med državami ter pravočasno obveščanje uporabnikov in zdravstvenih delavcev.
Uporaba prepovedanih drog se povečuje tudi v Sloveniji
Po Nacionalni raziskavi o tobaku, alkoholu in drugih drogah 2023 je daleč najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 22 odstotkov prebivalcev. Ekstazi je uporabilo 3,3 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 3,1 odstotka in amfetamin 2,7 odstotka. Uporaba prepovedanih drog v Sloveniji se sicer povečuje. Leta 2012, na primer, je eno izmed njih vsaj enkrat v življenju poskusilo 16,1 odstotka prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 64 let, leta 2023 pa že 22,4 odstotka.
Po raziskavi o vsebnosti prepovedanih drog v odpadnih vodah, ki jo je izvedel Institut Jožef Stefan, je bila leta 2023 uporaba večine drog (kokaina, ekstazija/MDMA, metamfetamina) najvišja v Ljubljani, medtem ko je imelo najvišjo uporabo amfetamina Velenje, pri uporabi konoplje pa je bil prvi Koper.
Vse več primerov smrti zaradi predoziranja
Zadnji podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz januarja 2025 kažejo, da se je trend naraščanja števila obravnav zaradi zastrupitve s prepovedanimi drogami od leta 2018 do 2020 zmanjševal, od leta 2021 pa se opaža ponovna rast. V letu 2023 je bilo zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami obravnavanih 225 oseb, kar je 38 več kot preteklo leto.
Leta 2021 so zabeležili tudi ekstremno povečanje števila zastrupljenih z novejšimi sintetičnimi psihoaktivnimi snovmi. Naslednje leto je bilo število takšnih zastrupitev manjše, v letu 2023 pa se je znova kar podvojilo. Obenem je prišlo tudi do porasta števila zastrupljencev s stimulativnimi drogami, zlasti kokainom in amfetamini.
Število umrlih zaradi prepovedanih drog je v Sloveniji naraščalo vse do leta 2019, potem se je v naslednjih letih za kratko obdobje zmanjšalo, v letu 2023 pa se je ponovno zelo povečalo, saj so na NIJZ zabeležili 86 primerov, kar je 21 primerov smrti več kot leta 2022. V letu 2023 je bilo med umrlimi 66 moških in 20 žensk, pri čemer je bil najvišji delež umrlih v starostni skupini od 35 do 49 let. Večino smrti so povzročile zastrupitve s kokainom in heroinom.
Predsednik Stigme: Vsi smo naredili premalo
Borut Bah, predsednik društva Stigma, pravi, da smo na področju prepovedanih drog vsi skupaj naredili premalo. »Slovenska politika se mora vprašati, ali z represivnimi pristopi uspemo zajeziti uporabo drog. Če podatki kažejo, da je drog in uporabe vedno več, potem očitno nečesa ne delamo prav. Zato bi bilo na mestu vprašanje bolj liberalne politike in posledično več nadzora nad manj nevarnimi oziroma škodljivimi drogami, pri čemer mislim na dekriminalizacijo uporabe drog, legalizacijo marihuane za osebno uporabo in podobno. Z vidika zmanjševanja škode pa bi bili primerni ukrepi takojšnje odprtje več varnih sob za uporabo drog, okrepitev aktivnosti testiranja drog in obveščanje ciljnih skupin,« je prepričan Bah.
Potreben je celosten pristop, meni Mina Paš iz DrogArta, od preventive do preprečevanja socialnih stisk. V Sloveniji imamo po njenem mnenju kar dobro razvito mrežo za pomoč zasvojencem, bi pa, se strinja z Bahom, potrebovali več varnih sob. »Ne zato, da bi se ljudje tam lahko zadevali, ampak da bi imeli dostop do zdravil v primeru predoziranja.« Paševa pravi, da je tudi v Sloveniji vse več sintetičnih kanabinoidov, medtem ko zloglasnega fentanila, sintetičnega opioida, ki je v ZDA povzročil pravi masaker, na našem črnem trgu še ni. »Doslej je bil pri anonimnem testiranju le en vzorec heroina pozitiven glede fentanila. Je pa pričakovati, da se bo ta droga pojavila tudi pri nas,« doda sogovornica.
