Delodajalske organizacije ostro nasprotujejo uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki je v veljavi od 1. julija. Ne le zaradi nejasne in netransparentne finančne konstrukcije, pač pa tudi zato, ker po njihovi oceni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), centri za socialno delo in drugi izvajalci na izvajanje svojih novih nalog še niso niti približno pripravljeni.
V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov pravijo, da se je novi prispevek vključil v sistem, ki že leta ni funkcionalen in ne sledi ne potrebam državljanov ne potrebam izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe. »V Sloveniji tudi po dvajsetih letih še vedno nimamo vzpostavljene mreže storitev dolgotrajne oskrbe, primanjkuje ustrezno usposobljenih zdravstvenih in socialnih kadrov, nimamo ustrezno prilagojene infrastrukture za potrebe oseb, ki potrebujejo oskrbo, informacijski sistem pri nosilcu socialnega zavarovanja pa se šele vzpostavlja. To pomeni, da plačevanje prispevka poteka v povsem nepreglednem, nefunkcionalnem in digitalno nedelujočem sistemu,« ocenjujejo v SBC. Delodajalci zahtevajo zamrznitev uveljavitve dodatnih prispevnih stopenj, dokler ne bodo zagotovljeni vsaj minimalni pogoji za ustrezno implementacijo novega sistema.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da novi prispevek še povečuje že tako visoko davčno obremenitev. Slovenija je lani zabeležila drugo največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami OECD, po višini davkov za samske zaposlene pa se je s 44,6 odstotka uvrstila na šesto mesto. Z dodatno obremenitvijo plač s prispevkom za dolgotrajno oskrbo se bo davčni primež po oceni GZS dvignil na 46,6 odstotka.
Informacijski sistem še ni vzpostavljen
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD), pravi, da so centri za socialno delo prejeli okoli 2800 vlog za oskrbovalca družinskega člana, od tega ima trenutno priznano pravico okoli 1600 uporabnikov. »Strokovni delavci na centrih so že začeli ocenjevati potrebe upravičencev in izdajati dopolnilne odločbe, na podlagi katerih bodo uporabniki, ki so upravičeni do oskrbovalca, upravičeni tudi do e-oskrbe in storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti. Z izdajo odločbe bodo pri izvajalcu že lahko uveljavljali storitve. Gre torej za postopno implementacijo sistema, drži pa, da se izvaja v zahtevnih razmerah,« pojasnjuje Tatjana Milavec.
Sekretarka SCSD priznava, da novi informacijski sistem, ki bi moral podpirati izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi v celoti, na centrih še ni vzpostavljen. »Trenutno odločanje o pravicah poteka v starem informacijskem sistemu, ki pa ima določene funkcionalne omejitve. Po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost se vzpostavitev novega informacijskega sistema pričakuje septembra,« pravi.
Dolgotrajna oskrba kot pravica do podpore starejšim, bolnim in invalidnim osebam je po njenem mnenju nedvomno pomembna in nujno potrebna. Vendar pa takšna reforma, dodaja, zahteva ustrezne pogoje za izvajanje, med drugim zagotovitev trajnega vira financiranja, ustrezno mrežo storitev, kadrovsko okrepitev, tehnično podporo in usposobljene izvajalce. »Dokler teh pogojev ni, izvajanje v praksi poteka z velikimi napori, zlasti strokovnih delavcev, ki si prizadevajo za odgovorno in strokovno obravnavo upravičencev, kljub omejitvam sistema,« opozarja.
ZZZS: Gre za kompleksen sistem …
Na zavodu za zdravstveno zavarovanje pravijo, da se kot odgovorna in strokovna ustanova aktivno vključujejo v proces oblikovanja ter gradnje novega petega stebra socialne varnosti in nove veje obveznega socialnega zavarovanja v Sloveniji. »Gre za kompleksen sistem, ki se bo verjetno še leta dograjeval in izboljševal, zato je pomembno, da na začetku vzpostavimo kakovostne temelje in opredelimo vlogo vseh deležnikov v sistemu. Pri tem so ključni kakovostni predpisi, ki zagotavljajo izvedbo v praksi, upravljanje na nacionalni ravni in povezovanje ter sodelovanje različnih deležnikov za opredelitev učinkovitih novih poslovnih procesov, učinkovita informacijska podpora in protokoli za izmenjevanje podatkov med deležniki ter ustrezno financiranje,« pravi Damjan Kos, vodja službe za odnose z javnostmi na zavodu.
ZZZS po njegovih besedah že razvija lastne informacijske rešitve in vzpostavlja podlage za elektronsko izmenjavo vseh potrebnih podatkov med deležniki. Pri tem sodelujejo z ministrstvom za solidarno prihodnost, ki razvija informacijsko podporo za vstopne točke pri centrih za socialno delo, da bo nato lahko tudi zavod izvedel ustrezne informacijske prilagoditve na svoji strani za prejem vseh potrebnih podatkov za obračun opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe.
»Zaradi izjemno kratkih rokov smo vse svoje zmogljivosti usmerili v pravočasno zagotovitev vsebinskih in informacijskih rešitev, ki bodo izvajalcem dolgotrajne oskrbe in ponudnikom storitev e-oskrbe omogočile posredovanje vseh potrebnih podatkov, na podlagi katerih jim bo ZZZS nato plačal opravljene storitve. Glede na zadnjo spremembo zakona bo v vmesnem času, do uveljavitve vseh pravic do dolgotrajne oskrbe, torej do 1. decembra 2025, zavod izvajalcem dolgotrajne oskrbe na domu plačeval opravljene storitve v obliki pavšala, tako da se bo v tem času izvajalo nekoliko poenostavljeno poročanje,« je povedal Kos.
