S pripravljanjem in popravljanjem osnutkov resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji se ta čas ukvarja delovna skupina več kot tridesetih predstavnikov ministrstev, vlade in energetskega sektorja. Vlada naj bi si obetala, da pripravi in do sprejema pripelje dokument, ki bo na področju jedrske energije zavezujoč tako za aktualno kot za vse prihodnje vlade. Nazadnje bo tudi referendumsko vprašanje o drugem jedrskem bloku v Krškem (JEK 2) oziroma prihodnosti jedrske energije vezano na to resolucijo.
Tako naj bi omenjena delovna skupina v naslednjih dneh pripravila končno verzijo dokumenta in jo poslala v pregled koaliciji in ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Nato jo bo sprejela vlada. Zatem naj bi jo iz vlade poslali v pregled še obema opozicijskima parlamentarnima strankama. Premier Robert Golob se je namreč z vsemi parlamentarnimi strankami dogovoril, da bodo skupaj oblikovale referendumsko vprašanje o projektu JEK 2, ki bo vezano na omenjeno resolucijo, skupaj pa bodo pripravili tudi zakonske podlage za pospešitev projekta. Potem ko jo bodo torej »požegnali« v opoziciji, bo resolucija romala v državni zbor. Poslanci naj bi jo na mize dobili do konca februarja.
Zakaj je resolucija
tako pomembna?
Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji z naslovom Jedrska energija za prihodnost Slovenije je prvi dokument, ki na več mestih predvideva gradnjo JEK 2. Zadnja verzija osnutka resolucije, ki je bila javno dostopna, med drugim določa, da je »zgraditev novega bloka jedrske elektrarne strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo in za prehod v nizkoogljično družbo«. Slovenija ima z razvitim jedrskim programom in infrastrukturo »podlago in zaupanje za širitev jedrskega programa s ciljem dolgoročne uporabe jedrske energije in izvedbe investicij v jedrske novogradnje«, izhaja iz dokumenta. Državni zbor se bo s sprejemom resolucije strinjal tudi z določbo, da podpira širitev uporabe jedrske energije z zgraditvijo nove jedrske elektrarne kot projektom državnega pomena. Resolucija obenem predvideva, da bo državni zbor v prihodnosti pozval pristojne institucije k pripravi posebnega zakona za jedrske novogradnje.
Zadnji osnutek resolucije po naših informacijah hkrati vsebuje tudi nekatera konkretna določila o JEK 2. Novi jedrski blok bo »na gorvodni lokaciji ob obstoječi jedrski elektrarni«. Kako velik bo, iz dokumenta ni razvidno, saj ta pušča odprta vrata tudi za postavitev malih modularnih jedrskih reaktorjev, zadnja verzija pa po naših informacijah določa krog možnih dobaviteljev drugega jedrskega bloka v Krškem. Dokument namreč določa, da se pri izboru dobavitelja upošteva tudi varnostna situacija v državi dobavitelja, kar z drugimi besedami pomeni, da ruska in kitajska tehnologija ne prideta v poštev. To samo po sebi sicer ni presenetljivo, saj je generalni direktor Gen energije Dejan Paravan že večkrat dejal, da bo tehnologija bodisi ameriška (Westinghouse), francoska (EDF) ali korejska (KHNP), bolj presenetljivo je, da bo tako konkretno določilo vključeno v resolucijo, ki je sama po sebi programsko-strateški dokument.
Neprimerni sestanek
Usklajevanja o tem pomembnem dokumentu potekajo tudi za zaprtimi vrati kabineta predsednika vlade. Kot smo razkrili v Dnevniku, je državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar za mnenje o resoluciji vprašal prav tisto odvetnico, ki je hkrati tudi nadzornica državne Gen energije. Torej družbe, ki ima kot investitorica v JEK 2 na področju jedrske energije največje interese. Mateja Čuk Orel se je v minulih tednih najmanj dvakrat oglasila v kabinetu predsednika vlade – enkrat celo v soboto. Nobeden od omenjenih dveh sestankov ni zabeležen med lobističnimi stiki v aplikaciji Erar. Po lastnih besedah je bila tam kot »pravna strokovnjakinja« in ne v imenu ali po pooblastilu Gen energije, ki jo nadzira. »Lobističnega stika nismo prijavili, ker je gospa Čuk Orel le podala mnenje k predlogu resolucije,« so pojasnili v kabinetu. Storitve je Mateja Čuk Orel opravila pro bono. »Za to, da podam zgolj svoj pogled na že pripravljen osnutek brez kakršnega koli pisnega izdelka in sodelujem v konstruktivnem pogovoru, ne izdam računa,« je rekla.
Prav zaradi interesov Gen energije na področju jedrske energije se je Čuk-Orlova v opisanem primeru znašla v morebitnem nasprotju interesov, so zapisali v komisiji za preprečevanje korupcije. »V konkretnem primeru bi se tako oseba v vlogi nadzornice morala izločiti iz vseh postopkov in opravil, zaradi katerih bi lahko nastale okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva – ali zgolj ustvarja videz, da vpliva – na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog,« so zapisali. Izpostavili so še, da se mora dotična oseba poleg izločitve v takšnih primerih vzdržati tudi pri vplivanju ali dajanju navodil odločevalcem (v konkretnem primeru državnemu sekretarju, op. a.). »Takšni vplivi namreč lahko predstavljajo kršitev integritete; če do njih pride, pa bi morala druga uradna oseba, na katero se vpliva, neustrezna dejanja prepoznati in jih prijaviti KPK.«
Zakaj prav ta pravna strokovnjakinja?
Na mestu je torej vprašanje, zakaj se je državni sekretar Levičar za mnenje o resoluciji ob kopici pravnih strokovnjakov iz energetike za mnenje odločil vprašati prav pravnico, ki je hkrati tudi nadzornica družbe Gen. Vse uradne osebe – torej tako Mateja Čuk Orel, ki je nadzornica v državni družbi, kot državni sekretar Levičar – so se namreč po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije dolžne izogibati okoliščinam, v katerih bi lahko nastalo nasprotje interesov. V kočljivi situaciji, ki je nastala s sestankom v premierjevem kabinetu, se tako ni znašla le ona, temveč predvsem državni sekretar. Na KPK so namreč poudarili, da bi odgovorno in transparentno ravnanje pričakovali tudi pri tistem, ki omenjeno odvetnico vabi na sestanek o jedrski resoluciji.
