Kot so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je po podatkih iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) v tem obdobju najbolj povečalo število zdravnikov splošne in družinske medicine, in sicer za 59. 26 več je splošnih zobozdravnikov, 24 več pa zdravnikov urgentne medicine v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti.
V deležu se je najbolj povečalo število splošnih kirurgov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, ki jih je sedem več, kar predstavlja 47-odstotno povečanje. Najbolj pa se je zmanjšalo število zdravnikov v otroški in mladostniški psihiatriji v bolnišnični dejavnosti, ki jih je 21 manj, kar predstavlja 45-odstotno zmanjšanje. Ob tem na NIJZ pojasnjujejo, da gre za spremembe organizacije v dejavnosti psihiatrije in s tem prezaposlitve s tega področja na področje psihiatrije v bolnišnični dejavnosti, psihiatrije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti ter psihologije.
Višja plačna lestvica
Medtem se je z letošnjim letom uveljavila nova plačna lestvica v javnem sektorju. Na prej veljavni lestvici so bili zdravniki in zobozdravniki razvrščeni od 35. do 65. plačnega razreda, po prevedbi plačne lestvice pa so razvrščeni od 20. do 64. plačnega razreda. Po podatkih MJU iz aprila 2025 je v 20. plačnem razredu 178 zdravnikov, kar je primerljivo s številom zdravnikov, ki so bili oktobra 2023 uvrščeni v 35. plačni razred (175).Vrednost 35. plačnega razreda, ki sicer ustreza 17. plačnemu razredu na novi lestvici, je bila pred prevedbo 1805 evrov, kar predstavlja višino osnovne plače. Vrednost 20. plačnega razreda, v katerega so po podatkih iz aprila 2025 uvrščeni najnižje plačani zdravniki, pa je 2199 evrov.
Ob prenovi plačnega sistema sta se oblikovali tudi novi zdravniški delovni mesti. Na delovnem mestu starejši zdravnik oz. zobozdravnik je po navedbah MJU zaposlenih 33 zdravnikov, na delovnem mestu starejši zdravnik specialist pa 1308.
Fides: Realna kadrovska slika se bo pokazala spomladi
Podatki torej kažejo, da se, vsaj gledano kumulativno, za zdaj niso uresničila nekatera svarila zdravniških organizacij o množičnih odhodih zdravnikov, ki jih je bilo slišati med stavko zdravniškega sindikata Fides, ki teče že od januarja 2024, in pred sprejemom plačne ter ključnih zakonov zdravstvene reforme.
Predsednik stavkajočega zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh pa ob podatkih, ki kažejo na rast števila zdravnikov in njihovih plač v zadnjem letu in pol, ocenjuje, da se bo realna kadrovska slika pokazala spomladi po prehodnem obdobju novele zakona o zdravstveni dejavnosti, plače pa so odraz poprave krivic. Pogajanja z vlado nadaljujejo septembra.
Ob tem v Fidesu opozarjajo, da se bo realna kadrovska slika, predvsem v določenih specialnostih, pokazala maja 2026, ko se bo izteklo prehodno obdobje novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je med drugim razmejila delo v javnem sektorju in pri zasebnikih. "Zato pričakujemo, da bo ustavno sodišče čim prej odločilo o naši zahtevi za presojo ustavnosti spornih členov novele," je zapisal.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je na ustavno sodišče namreč junija vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti ključnih določb novele, ki med drugim zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela. Ustavnemu sodišču so predlagali, da presojo opravi absolutno prednostno ter do dokončne odločitve zadrži izvajanje teh členov.
