V akademijo, ki naj bi bila osrednja nacionalna ustanova za področje družbeno odgovornega trajnostnega razvoja, se je povezalo več uglednih znanstvenikov, raziskovalcev in visokošolskih učiteljev, med njimi so nekdanji rektorji in dekani slovenskih univerz, direktorji raziskovalnih inštitutov in tudi ministri s področja družboslovnih, humanističnih, naravoslovnih in tehniških ved. Predsednik akademije je postal dr. Niko Toš, predsedstvo pa sestavljajo še dr. Rado Bohinc, dr. Andreja Gomboc, dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, dr. Stane Pejovnik, dr. Ivan Svetlik in dr. Vito Turk.
Med člani je tudi več vidnih intelektualcev, kot so Tine Hribar, Rudi Rizman, Maca Jogan, Dušan Plut, Slavko Splichal, Lučka Kajfež Bogataj, Jože P. Damijan, Vlado Miheljak, Ciril Ribičič, Svetlana Slapšak, Danilo Türk in Vesna V. Godina. Njihovo poslanstvo je, kot so izpostavili, interdisciplinarno znanstveno prizadevanje za družbeno odgovoren trajnostni razvoj, ki temelji na vrednotah humanizma, človekovih pravic, družbene blaginje ter odgovornega odnosa do podnebja in okolja.
Radi bi imeli besedo pri oblikovanju razvojnih politik
Osredotočili se bodo na nekatera najbolj pereča družbena vprašanja razvoja, od okoljskih in podnebnih tem, digitalizacije, umetne inteligence, socialne države in demokracije do mednarodnih odnosov, varnosti in miru.
Podpredsednik akademije dr. Ivan Svetlik je napovedal, da bodo že letos oblikovali programski dokument, v katerem bodo za Slovenijo za obdobje naslednjih pet do deset let opredelili cilje trajnostnega razvoja, pri čemer se bodo odprli na agendo organizacije združenih narodov do leta 2030. Programski dokument bo služil javnosti in odločevalskim stukturam. Člani akademije napovedujejo aktivno vključevanje v oblikovanje razvojnih politik.
Akademija ima zametke v Gibanju za družbeno odgovornost, kot civilno združenje je nastala pred dvema letoma, njeni člani pa so izrazili željo, da bi dobili podoben status, kot ga imajo druge tovrstne institucije, torej da bi bili ustanovljeni z zakonom, kar se je tudi zgodilo. Zdaj se je akademija preoblikovala oziroma na novo konstituirala kot javna ustanova na podlagi junija sprejetega zakona o akademiji, s katerim je njena ustanoviteljica postala Republika Slovenija.
Davkoplačevalski denar za izbrance?
Sprejemanje zakona ni minilo brez polemik. Na pobudo akademije so ga predlagali v koaliciji, utemeljili pa s potrebo po vzpostavitvi specializirane nacionalne institucije, namenjene povezovanju vrhunskih znanstvenih in strokovnih kapacitet z javnimi politikami, gospodarstvom in širšo družbo na področju trajnostnega razvoja.
V opoziciji so kritični: po njihovem ustanovitev ni strokovno utemeljena, pomeni podvajanje, saj področja, ki jih bo pokrivala nova akademija, pokriva že Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), zato očitajo neučinkovito porabo javnih sredstev. »Zakon ni namenjen spodbujanju znanosti, temveč prinaša zgolj in samo davkoplačevalski denar točno določenemu civilnodružbenemu gibanju,« so opozorili, češ da akademijo sestavljajo intelektualci, ki so blizu levi politični opciji.
Toš je pojasnil, da so pri tehtanju med civilnodružbeno obliko in javnopravno obliko organiziranosti prišli do sklepa, da je v prid njihovega delovanja slednja, saj jim bo to olajšalo prenos spoznanja v družbeni prostor in v odločevalsko okolje.
Delovanje akademije se bo financiralo iz državnega proračuna na podlagi sprejetega finančnega načrta in programa dela, h katerima bo izdalo soglasje ministrstvo, pristojno za znanost. Sredstva bo lahko pridobivala tudi iz drugih virov. Vlada bo za ustanovitev in začetek dela akademije v letošnjem letu zagotovila 50.000 evrov.
Ustanovne seje so se udeležili vodje vseh treh poslanskih skupin koalicijskih strank Nataša Avšič Bogovič (Svoboda), Jani Prednik (SD) ter Matej Tašner Vatovec (Levica), pa tudi poslanec Svobode Miroslav Gregorič. Ni pa prišel nihče od ministrov aktualne vlade.
