»Za investitorje, na primer enostanovanjske hiše, se z uvedbo sistema ne bo kaj dosti spremenilo, saj bodo zanje postopek, tako kot doslej, vodili projektanti,« pojasnjuje Jurij Mlinar, vodja sektorja za prostorski informacijski sistem na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer so razvili informacijsko rešitev. Ta omogoča, da vsi deležniki, od referenta na upravni enoti, investitorja in projektanta do mnenjedajalcev, občin in drugih, vse postopke, od oddaje in obravnave vlog do plačila taks, vodijo elektronsko. Prenašanje in skladiščenje fasciklov z vso dokumentacijo ter čakanje v vrstah torej odpadejo.
Ključni pogoj je bila vzpostavitev skupne digitalne baze podatkov, ki so bili prej razpršeni med različne ustanove, zdaj pa so zbrani na enem mestu. Gre za podatke iz uradnih registrov in zbirk, na primer za veljavne občinske prostorske akte, ki so podlaga za odločanje, pa za podatke o relevantnih mnenjedajalcih, ki sodelujejo v postopku na določenem območju. Na ministrstvu zato pričakujejo, da bo sistem pomembno prispeval k skrajšanju, predvsem pa k optimizaciji postopkov izdaje gradbenih dovoljenj.
Kdor zavlačuje,
se ne bo mogel več skrivati
Načelnik upravne enote Postojna Marko Baša kot veliko prednost izpostavlja tudi preglednost postopka. »Vsi deležniki bomo zdaj točno videli, kje se je zataknilo, kdo je tista oseba, ki postopek zaustavlja. In verjamem, da si bodo vsi prizadevali za to, da bi se temu izognili.«
Postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja sicer ostajajo razmeroma zapleteni, do česar je kritičen tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak. »V Sloveniji imamo birokratsko zelo obremenjen postopek izdaje gradbenih dovoljenj. Ljudje morajo čakati po mesece na mnenja, soglasja, investitorjem se nalaga veliko študij, zahtev, tudi takih, ko bi podatke morala imeti država oziroma lokalna skupnost sama.« Zato že napoveduje spremembe zakona o urejanju prostora.
»V javnosti smo upravne enote, kot organ, ki izdaja dovoljenja, običajno 'krive' za vse zaplete. Vsak investitor pač šteje čas od želje, da bi gradil, do takrat, ko dovoljenje dobi. Vmes so lahko zapleti s projektanti, mnenji, neurejenim zemljiškim stanjem, komunalno infrastrukturo, stranskimi udeleženci …, kar zavleče postopek. Dejansko pa se tisti del, ki ga vodimo na upravnih enotah, od popolne vloge dalje, večinoma izvede v zakonskem roku 60 dni. Na naši upravni enoti zaostankov nimamo,« pravi Marko Baša.
Lažje preverjanje črnih gradenj
Sistem eGraditev, ki je sicer del večjega prostorskega informacijskega sistema (PIS), je pomemben korak tudi z vidika odkrivanja nezakonitih gradenj. »Zdaj smo prvič povezali upravne akte z lokacijo, kar omogoča vpogled v prostoru, kateri objekt ima gradbeno dovoljenje in kateri ne. Trenutno so sicer gradbena dovoljenja še izdana na parcelno številko, na kateri je lahko več objektov. Prek sistema eGraditev pa se gradbena dovoljenja vežejo tudi na dejanski objekt iz katastra nepremičnin. Na tej osnovi bo v doglednem času mogoče vpogledovati v vse izdane upravne akte na določenem objektu,« je še pojasnil Jurij Mlinar.
