V času, ko so se v zdravstvu vrstili ukrepi za odpravljanje zaostankov iz koronskega obdobja, so se vrste še podaljšale. Šestega februarja je bilo po podatkih, ki so nam jih posredovali z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v Sloveniji 259.577 čakajočih, v enakem obdobju lani pa 249.686. Še občutneje, s 104.530 na 118.234, se je v tem obdobju povečalo število ljudi, ki čakajo nedopustno dolgo. Vrste so se podaljšale pri prvih pregledih, torej na točki, ko mnogi bolniki še niso dobili diagnoze.
Obeti, ki se niso uresničili
Bolnikov, ki na prve preglede čakajo predolgo, je bilo 6. februarja 56.949. Od lanskega februarja je to število zraslo za kar 40 odstotkov. Predolgo čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve, med katerimi so različne operacije, je bilo na začetku tega tedna še več, 61.285. V primerjavi z lanskim februarjem je v tem primeru štiri odstotke manj bolnikov, ki so v vrsti nedopustno dolgo.
Obeti, da se bodo vrste občutno skrajšale že s prečiščevanjem čakalnih seznamov, se za zdaj niso uresničili. Vlada Roberta Goloba se je težav z dostopnostjo lotila tudi z interventnimi ukrepi, ki so odpravili nekdanje omejitve pri številu zdravljenj. Številne zdravstvene storitve so bile že v preteklosti plačane v celoti, pa se to ni izkazalo za čudežno palico, ki bi bolnike odrešila predolgega čakanja. Direktorji bolnišnic so val naročanja na preglede in posege, ki se po obdobju koronskih omejitev odraža tudi na čakalnih seznamih, napovedovali že prejšnjo zimo. Podatki NIJZ potrjujejo, da je podaljševanje čakalnih vrst sovpadalo s porastom napotitev. Lanskega novembra je bilo na primer izdanih 421.225 napotnic, kar je za četrtino več kot v enakem obdobju leta 2021.
Ob predolgih vrstah
bodo vključili zasebnike
November 2022 je tudi zadnji mesec, za katerega je NIJZ objavil mesečno poročilo o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu. Kdaj bodo ta poročila javnosti znova na voljo, še niso napovedali, obenem pa na NIJZ ne skrivajo, da podatki o čakalnih dobah niso povsem zanesljivi. »Izvajalci zdravstvenih storitev še vedno odpravljajo tehnične težave oziroma prečiščujejo svoje podatke o številu čakajočih,« so nam sporočili.
Če do prvega aprila javni zavodi in koncesionarji ne bodo zadostno skrajšali čakalnih dob za posamezno storitev, bodo lahko takšna zdravljenja opravljali tudi zasebniki brez koncesije. Pot za vključevanje čistih zasebnikov v delo v javnem sistemu je odprla ravno lani sprejeta interventna zakonodaja. Na ministrstvu za zdravje so namignili, da bi lahko bilo podaljševanje vrst odraz natančnejšega dodeljevanja terminov. Na čakalne sezname so po novem uvrščeni mnogi bolniki, ki so sprva prejeli le okvirne datume, so pojasnili. Po drugi strani pa so tudi sami zaznali odstopanja v kakovosti podatkov. Delovna skupina za skrajševanje čakalnih seznamov izvajalce v javni mreži vseskozi opozarja na napačne vnose, so zagotovili na ministrstvu, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan.
