Uredba, s katero je vlada določila letošnje okvire javnega zdravstva, povečuje število ekip zdravstvenih delavcev. Ob odpiranju ambulant, v katerih bodo delovali specializanti družinske medicine, bodo pacienti lažje prišli do zdravnika, pričakujejo na ministrstvu za zdravje. Ob prostih terminih bodo imeli prednost predolgo čakajoči bolniki, kar doslej ni bilo samoumevno. Nekatere od sprememb, ki jih uredba obeta, lahko v javno zdravstvo po drugi strani vnesejo dodatno zmedo. To na primer velja za delovanje ambulant, kjer bodo sami tehtali o primerni razdelitvi dela med zdravnika in medicinsko sestro.
1. Kaj prinaša uredba, ki jo je danes sprejela vlada?
Prednost pri uvrščanju na proste termine bodo imeli pacienti, ki čakajo najdlje. Predvidenih je tudi dodatnih 28 timov fizioterapije, 22 timov ambulant družinske medicine, 21 dodatnih timov zobozdravstva za odrasle, in 15 ambulant, v katerih bodo delovali specializanti družinske medicine. V osnovnem zdravstvu uredba obeta dodatno zaposlovanje diplomiranih medicinskih sester, ki pa bo sprva zamejeno. S pozivom nameravajo tako poiskati do 100 ambulant, ki se jim bo diplomirana medicinska sestra – ta zdaj pokriva po dve ambulanti – posvetila v celoti.
Postavili so tudi minimalno število letošnjih pregledov na tim; v ortopediji jih bodo morali na primer opraviti 3254. Če jih bodo opravili več, bodo plačani za 30 odstotkov bolje, če jih bo premalo, pa bodo do deset odstotkov tovrstnega programa izvajalcu zdravljenj odvzeli. V primeru nujne pomoči uvajajo tako imenovani srečevalni sistem, ki je namenjen hitrejšemu prihodu ekipe k bolniku.
2. Kakšne učinke si od novosti obetajo oblasti?
V zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, pričakujejo večjo dostopnost pregledov in zdravljenj. Med poudarki, ki jih je mogoče razbrati iz že znanih načrtov, je zmanjšanje tako imenovanih repov čakalnih dob. Gre za tiste konce vrst čakajočih, v katerih so bolniki ostajali daleč predolgo. Kratko so potegnili tudi, kadar drugi pacient ni mogel na zdravljenje in je bil termin prost, saj so v zdravstvu v takih primerih poklicali naslednjega posameznika na seznamu.
Z ukrepi v osnovnem zdravstvu v vladi merijo na lažji dostop do ambulant družinske medicine. Na račun ambulant specializantov, ki jim sicer ne bo treba vpisati toliko pacientov kot specialistom, bi lahko dostop do osebnega zdravnika po trenutnih ocenah ministrstva za zdravje omogočili do 16.000 ljudem, ki ga trenutno nimajo. Prioriteta so tudi prvi pregledi, ki so za mnoge prebivalce pot do diagnoze in začetka zdravljenja.
3.Kako kritične so razmere, v katere posegajo?
V Sloveniji je bilo na zadnji januarski dan po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 141.414 ljudi brez osebnega zdravnika. V Ljubljani ni ta čas niti ene ambulante, kjer bi se lahko pacienti vpisali na novo, je razvidno iz objave sledilnika Zdravniki. Zapolnile so se celo ljubljanske ambulante za neopredeljene paciente, ki jih je vlada vpeljala kot začasno rešitev.
V državi je glede na statistike Nacionalnega inštituta za javno zdravje z začetka februarja 137.540 ljudi, ki predolgo čakajo na preglede, operacije in druge zdravstvene storitve. Stavka zdravnikov za zdaj ni prinesla podaljševanja vrst, toda to se lahko ob skorajšnji uveljavitvi umika soglasij za nadurno delo hitro spremeni.
4. Kje je obljubljena zdravstvena reforma?
Ali bodo v zdravstvenem resorju posodabljali tudi temeljno zakonodajo, še ni znano. Da bo skušala vlada Roberta Goloba spremembe uveljavljati po bližnjicah, ki ne zahtevajo sprejemanja zakonodaje po dolgi poti, je bilo jasno kmalu po lanskem prihodu Valentine Prevolnik Rupel na ministrsko mesto. Spremembe so že konec lanskega leta znova uvajali z interventnimi ukrepi, ki – kot se je pokazalo pri spodletelem eksperimentu s čakalnimi dobami v mandatu prejšnjega ministra Danijela Bešiča Loredana – praviloma niso dovolj dobro pretehtani.
Premalo možnosti za poglobljeno razpravo je bilo tudi ob uvajanju sprememb prek vladne uredbe, ki nadomešča nekdanji vsakoletni dogovor akterjev v zdravstvu. Enostranske poteze so tudi v tem primeru hitrejše, a so njihove posledice zato manj predvidljive.
5.Lahko uredba stvari premakne na bolje?
Veliko bo odvisno od konkretne izvedbe in podrobnosti, ki še niso znane. Med spremembami, ki lahko izboljšajo položaj bolnikov v posebno velikih stiskah, je prioritetno naročanje posameznikov z repov vrst. Kar bi moralo biti že zdavnaj urejeno.
Za nekatere spremembe je po drugi strani že jasno, da imajo lahko, tako kot so zdaj zastavljene, resne stranske učinke. Prepuščanje posameznim ekipam, da razdelijo delo med zdravnika in drugo osebje, lahko v javno zdravstvo vnese dodatno zmedo. Ob podobnih poskusih v preteklosti so se pojavili številni pomisleki glede varnosti in odgovornosti, te dileme pa doslej niso bile zadovoljivo razrešene. Oskrba, ki si jo lahko v vsaki ambulanti predstavljajo po svoje, bolnike postavlja v izrazito ranljiv položaj.
