V novomeški bolnišnici so se že srečevali s porodi, pri katerih ni bilo povsem jasno, kaj se je dogajalo pred prihodom v njihove prostore. Pri enem od tovrstnih dogodkov so porodnico rešili, otroku pa žal več niso mogli pomagati. Porodnice v takšnih primerih sicer zanikajo, da so skušale rojevati brez strokovne pomoči, se spominja predstojnica oddelka za ginekologijo in porodništvo Damjana Koželj.
Ena od tamkajšnjih pacientk je po drugi strani že med nosečnostjo razkrila, da pri porodu ne želi pomoči slovenskih zdravstvenih delavcev. Napovedala je, da bo rojevala s pomočjo babice iz tujine. Ta porod se je končal srečno. Z otroci in porodnicami je bilo vse v redu tudi po več porodih na domu, pri katerih so babice z zasebno dejavnostjo pravočasno prepoznale, da je zaradi zapletov potreben odhod v bolnišnico.
Večina porodov na domu se izide srečno, ugotavlja Damjana Koželj, ki je specialistka ginekologije in porodništva. Kljub temu pa se v nekaterih primerih zaplete, tudi ko ni dejavnikov tveganja, kot so različne zdravstvene težave nosečnic, »Če se to zgodi v porodnišnici, je verjetnost za dober izid večja,« je opozorila. V zadnjih desetletjih se je na področju porodov veliko spremenilo, je dodala. Porodnicam omogočajo različne položaje in gibanje, je poudarila, delež prerezov presredkov in indukcij, kjer gre za sprožanje poroda, pa se zmanjšuje.
Uradno le eno načrtno rojevanje brez stroke
Ob nedavni smrti novorojenčka pri porodu na domu na območju Gornje Radgone glede na dosedanje ugotovitve policije ni bilo znakov kaznivega dejanja. Neuradne informacije, ali je bila prisotna zdravstvena delavka iz tujine ali pa je šlo za porod brez strokovne pomoči, niso enotne. Rojevanje brez zunanje pomoči v Sloveniji ni prepovedano.
Glede na statistike Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je lani devet porodov odvilo na poti v porodnišnico, drugih nenačrtovanih porodov zunaj bolnišnic pa je bilo 26. Načrtovanih porodov zunaj bolnišnic s strokovno pomočjo babic z zasebno dejavnostjo, kjer gre za zavestno starševsko odločitev, je bilo 41, kar je za dobro petino manj kot leto poprej. V enem primeru je porodnica zunaj bolnišnice načrtno rojevala brez strokovne pomoči.
Dogodki, ki se izmikajo statistikam
O tem, kaj se dogaja pri tovrstnih porodih, je malo znanega. V zdravstvu so nam v neuradnih pogovorih že v preteklosti omenjali prehajanje posameznikov iz tujine, ki naj bi se izmikali slovenskim pravilom. Občasno so naleteli tudi na dogodke, ob katerih so pomislili na možnost, da so izvajalci plačljive laične pomoči porodnicam posegli v sfero zdravstvenih storitev. Statistike o porodih takih primerov ne zaznajo, so nam neuradno omenjali zaposleni v zdravstvu.
V tujini se sicer že nekaj časa vrstijo svarila pred takoimenovanim »freebirthingom«, kjer se posameznice zavestno odločijo za rojstvo brez pomoči zdravstvenih delavcev. Britanska strokovna organizacija Royal College of Midwives je na primer izpostavila, da so babice zaskrbljene nad rojevanjem brez pomoči, ki ga spremlja povečano tveganje za porodnice in novorojenčke, s podobnim sporočilom pa so se javno oglasili tudi britanski ginekologi in porodničarji. Preiskovalni novinarji avstralske medijske mreže ABC so lani razkrili primere smrti in hudih posledic za novorojenčke pri rojevanju brez pomoči ali zgolj s pomočniki, ki niso bili ne babice ne zdravniki. Tudi državne institucije imajo ob molku vpletenih obilo težav pri razčiščevanju, kaj se dogaja pri teh praksah, se je izkazalo.
O ponudnikih se je smiselno pozanimati
Javni sistem se v zadnjem desetletju zelo trudi približati tudi tistim, ki imajo nekoliko drugačne želje glede poroda, ugotavlja Gorazd Kavšek, predstojnik porodnišnice UKC Ljubljana. Prav vsem željam pa zaradi strokovnih razlogov ali zaradi zakonskim omejitev ne morejo ustreči, je dodal. Nosečnicam, ki razmišljajo o rojevanju zunaj bolnišnic, to načeloma odsvetujejo. Ko se kljub temu odločijo za porod na domu, pa jim svetujejo porod v skladu s strokovnimi usmeritvami in protokolom za načrtovan porod doma.
V jeseniški bolnišnici, kjer pogosto rojevajo tudi ženske iz drugih koncev države, se prilagajajo željam porodnic, na primer glede položaja pri porodu. Medicinske postopke uporabljajo le, ko so zares potrebni, izpostavljajo. Porodnicam svetujejo porod v porodnišnici, je dejala Eva Macun, tamkajšnja specialistka ginekologije in porodništva. Rojevanje brez strokovne pomoči, ki je znano kot »freebirting«, dosledno odsvetujejo. Z babicami, ki imajo dovoljenje za opravljanje porodov na domu, po drugi strani sodelujejo, je povedala sogovornica. »Obvestijo nas o začetku in zaključku poroda, prav tako o morebitni premestitvi. Včasih se o čem tudi posvetujejo,« je dodala. Poroda na domu po oceni sogovornice ni smotrno kriminalizirati, saj bi nekatere ženske v takih primerih iskale povsem zunajsistemske možnosti. Da so tovrstni porodi čim bolj varni, pa je potrebno upoštevanje usmeritev. Pomembno je na primer, da gre za nizkorizično nosečnost, šteje pa tudi oddaljenost nosečničinega doma od porodnišnice. »Svetujemo tudi, da si starši izberejo babico, ki ima licenco in izkušnje. Dobro je, da se s porodnico odkrito pogovorita in presodita možnosti. Včasih babice kakšno žensko, ki si želi roditi doma, tudi zavrnejo,« je povedala Eva Macun.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege so doslej slišali za posamične primere ljudi iz tujine, ki niso izpolnjevali pogojev za opravljanje porodov v Sloveniji, a naj bi naj bi se z njimi kljub temu ukvarjali. Ženskam svetujejo porod v porodnišnicah. Tudi porodov v drugih okoljih nihče ne prepoveduje, je poudarila svetovalka pri zbornici in njena nekdanja predsednica Monika Ažman, se je pa smiselno pozanimati o ponudnikih pomoči. Spomnimo, da z ustreznim dovoljenjem za opravljanje takšnih porodov trenutno delujejo le štiri babice iz Slovenije.
