Inštitut Prelomi, ki ponuja pomoč ljudem v finančnih stiskah in dolgovih, je na pravosodno ministrstvo, finančno upravo, notarsko zbornico in druge naslove poslal dopis, v katerem opozarja, da se v zadnjih šestih mesecih ukvarjajo s težavami večjega števila posameznikov (po večini gre za brezdomce in odvisnike), ki so na svoje ime prevzeli zadolžena podjetja, ne da bi se zavedali finančnih in drugih posledic. Po besedah strokovne vodje inštituta Alenke Hebar Lavrič se je nanje letos obrnilo že okoli 30 posameznikov, od tega je bila tretjina takšnih, ki so nase prepisali dve ali celo več podjetij.
Omenjene brezdomce in odvisnike so k njim napotili v Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, ko so ob urejanju njihovih socialnih transferjev zaznali, da jim center za socialno delo zavrača vloge za redno denarno socialno pomoč in pravico do plačila zdravstvenega prispevka. V lekarni niso mogli prevzeti zdravil in niso imeli več dostopa do zdravstvenih storitev. Obenem so s finančne uprave začele prihajati izvršbe.
V Kraljih ulice so zadeve preverili in ugotovili, da so brezdomce in odvisnike na lokacijah, kjer se najpogosteje zadržujejo, nagovorili neznani ljudje, jih povezali z lastniki zadolženih podjetij in jih pospremili do bližnjih notarjev. Po podpisu pogodbe so jim goljufi izplačali od 300 do 400 evrov, nekaterim pa so pred tem obljubili tudi zaposlitev v podjetju.
Dolgovi segajo tudi do 100.000 evrov
Strokovna vodja inštituta Prelomi Alenka Hebar-Lavrič pravi, da so bila zadolžena podjetja prevzeta v letih od 2015 do 2024, njihov dolg pa znaša od 10.000 do 100.000 evrov. Po njenih pojasnilih je edina možnost za lajšanje težav preslepljenih posameznikov stečaj podjetja. »S tem lahko te osebe znova dobijo denarno socialno pomoč in dostop do zdravstvenih storitev, a zdaj se soočajo z globami za odgovorno osebo ter dodatnim dolgom zaradi plačila stroškov stečajnega postopka, ki znaša okoli 2500 evrov. Ob tem pa ne vemo, kaj bodo sodišče in stečajni upravitelji naredili v primeru stečajev teh podjetij in kaj bo z njihovim dolgom. Čeprav je dejstvo, do so dolgove povzročili drugi ljudje, je odgovornost na strani novega direktorja,« opozarja Hebar-Lavričeva.
Na inštitutu ocenjujejo, da gre pri prepisih zadolženih podjetij na drugo osebo »nedvomno za zlorabo ranljivih oseb ter za zlorabo sistema in predpisov«. Odgovornim v svojem dopisu predlagajo več ukrepov, med drugim, da notarji preverijo morebitne dolgove podjetja in status prevzemnika ter tega opozorijo na možne posledice. Tovrstne prevzeme bi po njihovem lahko omejili tudi tako, da bi odgovorna oseba in lastnik zadolženega podjetja za pet let nazaj kazensko in materialno odgovarjala za poslovanje in dolgove podjetja.
Notarjem ni treba preverjati finančnega stanja družbe
V svojem dopisu so na inštitutu izpostavili, da se med notarji, ki so opravili prepis podjetja na brezdomce in odvisnike, pojavljajo večinoma ena in ista imena, še posebej naj bi izstopala Irena Florjančič Cirman, ki ima sedež v neposredni bližini Kraljev ulice in naj bi bila v zadnjih dveh letih podpisana na okoli 30 primerih, ter Miha Tratnik, ki naj bi v zadnjem letu overovil deset takšnih prevzemov. Hebar-Lavričevi se zdi nerazumljivo, da se notarjem omenjeni prevzemi podjetij niso zdeli sumljivi, še zlasti ker ima precej novopečenih direktorjev stalni naslov na Mestnem trgu 1, kjer je sedež Mestne občine Ljubljana.
Florjančič-Cirmanova je pogovor za Dnevnik zavrnila, Tratnik pa je odpisal, da kot notar nima pooblastil za preverjanje socialnega statusa oseb, ki kupujejo poslovne deleže v gospodarskih družbah in postajajo njihovi direktorji. »Zgolj na podlagi izgleda stranke ne morem in ne smem domnevati, da gre za brezdomca ali odvisnika. Pa tudi sicer samo dejstvo, da je nekdo brezdomec ali odvisnik, ne predstavlja ovire, da postane imetnik poslovnega deleža v gospodarski družbi ali njen direktor,« je dejal Tratnik. Zagotovil je, da vsaki stranki opiše vsebino in pravne posledice nameravanega pravnega posla ter jo izrecno opozori na tveganja. V sodnem registru preveri, ali je prodajalec vanj vpisan kot družbenik in ali ni družba v stečajnem ali likvidacijskem postopku, v samo poslovanje družbe pa nima vpogleda.
Na Notarski zbornici Slovenije so potrdili, da notar pri ustanavljanju podjetij ali prodaji poslovnih deležev ni dolžan preverjati finančnega stanja družbe in plačilne sposobnosti kupca, prav tako pa, da notar ne sme zavrniti sestave notarskega zapisa zgolj iz razloga, da je pridobitelj poslovnega deleža brezdomna oseba. Notarji lahko overitev odklonijo le v primeru, da je kupec podjetja pravnomočno obsojen oziroma javno objavljen na seznamu neplačnikov, da mu je bila najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma zaposlovanjem na črno, prav tako pa notarjevo poslovanje ni dopustno pri poslih z njegovimi sorodniki in tistimi, s katerimi je v poslovni zvezi.
Pravosodno ministrstvo opozorilo notarje na skrbnost
Po pojasnilih pravosodnega ministrstva pa imajo notarji vendarle nekoliko več pooblastil. Kot pravi 23. člen zakona o notariatu, ne smejo opravljati zadev, zaradi katerih sumijo, da jih stranke sklepajo le navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim, ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Notariat kot javna služba oziroma notar ima ustavnopravno vlogo nepristranske osebe, katere dolžnost je varovanje vseh udeležencev v pravnem prometu, in s tem tudi pomembno javno prevencijsko vlogo glede oškodovanja strank in tretjih oseb in varstva pravnega prometa, so zapisali na ministrstvu. Ob tem so dodali, da so že februarja letos na Notarsko zbornico Slovenijo in vse notarje poslali poziv glede skrbnosti pri sklepanju tovrstnih notarskih zapisov.
