Temna plat digitalnih orodij: Nekateri otroci se zasvojijo zelo zgodaj, celo v zibelki

Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani so v sredo za učitelje in ravnatelje osnovnih šol priredili strokovno srečanje o odgovorni rabi digitalnih tehnologij in poučevanju v digitalni dobi. Večina pedagogov je bila soglasna, da digitalno izobraževanje omogoča bolj učinkovito, interaktivno in prilagojeno poučevanje, prav tako so številni menili, da se z uporabo digitalnih učnih metod izboljšuje razumevanje snovi in učence pripravlja na prihodnost, ko bodo digitalne spretnosti nepogrešljive v skoraj vsakem poklicu.

Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je poudarila, da se v šolah ne smejo bati digitalnega opismenjevanja. Dejala je, da mladi tehnologijo uporabljajo pri učenju, ustvarjanju, komunikaciji in tudi za odgovore na vprašanja, ki segajo globoko v področje medčloveških odnosov. Zato, je dodala, so digitalna orodja zavezniki učencev in učiteljev.

Izzivov ne zmanjka

Nina Jelen, večkrat nagrajena učiteljica na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju, meni, da bo ob uporabi digitalnih tehnologij prihodnost učenja še vedno povezana tudi z učenjem iz tiskanih učbenikov: »Ti bodo še vedno ostali, pa tudi učitelji bomo še vedno ostali učitelji in ne bomo kar izginili.«

Po besedah učiteljice je tehnologija pomemben del pouka, so pa ob tem učitelji vseeno malce razklani, saj se zavedajo, da tehnologija prinaša tudi nevarnosti. Na spletu obstaja ogromno izzivov, s katerimi se srečujejo tako učenci in starši kot učitelji. »Tudi zato moramo učence naučiti, kako uporabljati tehnologijo, saj jo bodo potrebovali v svojih poklicih in življenju v prihodnosti,« je bila odločna Nina Jelen.

Učiteljica, ki učencem in učiteljem pomaga pri uvajanju digitalnih kompetenc pri pouku ter pripravlja delavnice zanje, nam je zaupala, da so se na šoli izziva lotili zelo sistematično. Naredili so načrt, katere digitalne vsebine bodo uvajali v posameznih razredih. V nižjih razredih se denimo razvijanju računalniškega razmišljanja otrok posvečajo tudi s sestavljanjem papirnatega letala – tako se prvošolci učijo algoritmov. Drugošolci in tretješolci pa se že začnejo spoznavati s tipkovnico in drugimi prvinami računalništva. Na šoli imajo za to dovolj opreme, ki so jo pridobili v sklopu različnih projektov, na voljo imajo tudi računalniško učilnico, zato učenci pri pouku ne potrebujejo svojih mobilnih telefonov ali tablic.

Odvisnost, a ne zasvojenost

O pasteh spleta in novih tehnologij je spregovoril terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici Miha Kramli. Poudaril je, da je treba znotraj vsake družine oblikovati osebno kulturo uporabe tehnologije. Ta je po Kramlijevih besedah nujna, saj bomo ljudje od nje vedno bolj odvisni, pri čemer pa moramo narediti vse, da ne bomo z uporabo tehnologije tudi zasvojeni.

Kramli je opozoril, da sta problem predvsem zabava in sprostitev s pomočjo nove tehnologije, saj lahko pri tem hitro izgubimo nadzor nad časom, denarjem in lastnim življenjem. Izpostavil je, da se začne zasvojenost otrok že zelo zgodaj, celo v zibelki, in da je tudi v naši državi v zadnjem obdobju čedalje več družin, znotraj katerih v ospredju ni človek, ampak mobilni telefon.

»Nepravilna uporaba nove tehnologije lahko sesuje družinsko dinamiko. V tem času imamo v naši državi okrog 3000 osnovnošolcev in srednješolcev, ki zaradi nepravilne uporabe nove tehnologije ne zmorejo dokončati šolanja in potrebujejo pomoč,« je povedal Miha Kramli.

Na naše vprašanje, kaj meni o tem, da ponekod v zahodnem svetu zaradi dokazano škodljivih vplivov na možgane otrok iz šol celo izganjajo mobilne telefone, tablice in računalnike ter znova stavijo na učenje iz tiskanih učbenikov, pri nas pa vse bolj stavimo na poučevanje s pomočjo nove tehnologije, je terapevt odgovoril, da »slovenski šolski sistem ne zaznava realno situacije, v kateri smo«.

»Naš šolski sistem namreč že dolga leta caplja za uspešnejšimi državami in čeprav naši strokovnjaki te države redno obiskujejo ter vedo, kaj se tam dogaja, tega pri nas ne apliciramo. Tudi zato je razprava o tem, kaj sploh je digitalizacija oziroma uporaba nove tehnologije v šoli in kako jo uvajati, zelo pomembna,« meni Miha Kramli.

Pomoč učiteljem

Na strokovni konferenci so učiteljem in ravnateljem predstavili tudi novo brezplačno spletno platformo, nadgradnjo programa Spletne brihte, s katerim v A1 Slovenija osnovnošolske otroke že leta aktivno opremljajo z veščinami odgovornega življenja na spletu.

Kot so pojasnili, omenjena platforma »zdaj naslavlja tudi potrebe učiteljev pri poučevanju otrok o odgovorni, varni in koristni rabi digitalnih tehnologij, saj tovrstno izobraževanje še ni del rednega šolskega učnega načrta«. Učiteljem, so še dodali pri A1 Slovenija, platforma nudi podporo v obliki učnih priprav in drugih virov, s katerimi krepijo lastne digitalne kompetence in znanje učinkovito prenašajo na učence.