Ob odprtju konference, ki je v Ljubljano privabila okoli 600 ljudi, je državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk izpostavil, da živimo v zelo zapletenem času, v katerem so dezinformacije stalno prisotne. Dejal je, da se proti dezinformacijam borimo vsak dan, saj te napadajo naše vrednote, ki jih je treba ubraniti, največjo grožnjo pa naj bi v tej »vojni dezinformacij« predstavljali Rusija in Kitajska.
Predsednica EU DisinfoLab Diana Wallis je v uvodnem nagovoru poudarila, da je letošnja konferenca največja doslej, zato so zaradi velikega zanimanja razširili program, ki je še enkrat obsežnejši kot lani. »V svetu, kjer je človeška domišljija pripravljena verjeti tudi najbolj norim zgodbam, lahko verjamemo tudi, da zmoremo s skupnim sodelovanjem krepiti odpornost za zaščito demokracije – proti dezinformacijam pa se lahko borimo tudi s kančkom humorja,« je dejala.
Vmešavanje v volitve je naš novi vsakdan
Ključna tema letošnje konference Disinfo2025 je tuje vmešavanje v volitve ter uveljavitev in uporaba akta o digitalnih storitvah (DSA). Agata Pyka iz medijske organizacije Notes from Poland je predstavila, kako se je Poljska maja odzvala na predvsem ruske poskuse vmešavanja v predsedniške volitve s protievropsko in protiukrajinsko retoriko. Kot je dejala, so že januarja ustanovili tako imenovani volilni dežnik za spopadanje z dezinformacijami, v katerega so vključili predvsem državne institucije. Te so aktivnosti usmerile v sistematično spremljanje družbenih omrežij z namenom odkrivanja dezinformacij, v izobraževanje nevladnih organizacij, novinarjev in sodelujočih v volilnih postopkih ter v krepitev kibernetske varnosti. Najbolj presenetljivo pa je, je poudarila Agata Pyka, da se dezinformacijske kampanje niso ustavile niti po volitvah. »Zato je pomembno nadaljevati spremljanje informacijskega okolja, že zaradi močnega sporočila tujim akterjem o stalnem nadzoru njihovih aktivnosti,« je dejala in kot dolgoročnejšo rešitev izpostavila znižanje stopnje polarizacije družbe, ki je na Poljskem zelo visoka.
Tehnološki vidik je predstavil Michal Trnka, izvršni direktor Gerulata Technologies. Izpostavil je, da največji problem pri boju proti dezinformacijam trenutno predstavlja izjemno hitra širitev po vseh omrežjih, pri čemer generativna orodja umetne inteligence omogočajo sprotne prevode besedil. »Zato po novem ne iščemo več zgolj lažnih trditev, temveč poskušamo odkriti vzorce: kje se lažne informacije začnejo in kako se širijo,« je povedal. Dezinformacije po njegovih besedah ne prihajajo z enega naslova, temveč iz več tisoč hkrati. V mesecu pred češkimi volitvami so tako zaznali in odstranili okoli 178.000 računov na tiktoku, ki so širili lažne informacije. Podjetje Gerulata Technologies je razvilo programsko opremo in orodja, s katerimi izsledijo akterje dezinformacijskih kampanj in jih zatrejo v kali.
Max Bernhardt iz nemškega neprofitnega medija Correctiv je med akterji, ki so skušali vplivati na nemške parlamentarne volitve, navedel tako ruske kot ameriške poskuse. Correctiv je med drugim razkril, da je ruska dezinformacijska kampanja pred volitvami vzpostavila okoli sto lažnih spletnih strani, ustvarjenih z umetno inteligenco, ter nešteto lažnih videovsebin z namenom vplivati na volilno kampanjo. Cilj je prezasičiti spletišča in omrežja do te mere, da pravi mediji izginejo v ozadje.
Pred volitvami so pritiski največji
Konferenca je jasno pokazala, da nobeno okolje ni (več) varno pred dobro usklajenimi dezinformacijskimi kampanjami. Slovenija pri tem ni izjema. Z bližanjem volilnih obdobij se običajno poveča intenziteta manipulativnih vsebin, poskusov vplivanja na razpoloženje volilcev in zlorab čustveno nabitih tem.
Govorke in govorci so poudarili, da tehnične rešitve same po sebi niso dovolj. Potreben je kombiniran pristop: sistematično spremljanje omrežij, hitro označevanje in odstranjevanje manipulativnih vsebin, krepitev kibernetske varnosti ter dolgoročna vlaganja v medijsko in informacijsko pismenost. V praksi to pomeni boljšo koordinacijo med državnimi organi, mediji, raziskovalci, civilno družbo in tehnološkimi podjetji, izmenjavo podatkov o vzorcih širjenja ter jasne protokole za krizne situacije, zlasti v volilnih obdobjih. Le z usklajenimi odzivi in vztrajnim delom za odpornost občinstev je mogoče zmanjšati učinek lažnih vsebin in varovati demokratične procese.
