Stranke vladajoče koalicije do 24. aprila so si na parlamentarnih volitvah privoščile finančno izdatnejše kampanje kot stranke v opoziciji. SDS in NSi sta se z zneski povsem približali zgornji meji dovoljenega zneska za financiranje predvolilnih aktivnosti (680.000 evrov), Povežimo Slovenijo (ki je združevala Konkretno, SLS, Zelene Slovenije, NLS) pa je po sredstvih, ki jih je namenila za kampanjo, zasedla četrto mesto. Med strankami nekdanje opozicije, ki tvorijo aktualno vladajočo koalicijo, je največ denarja za kampanjo namenila SD, okoli 100.000 evrov več kot zmagovalna stranka Gibanje Svoboda.
Bakanalije Aleksandre Pivec
Iz analize poročil o političnih kampanjah lahko povzamemo, da je bila glede na finančni vložek in dejanski izkupiček na volitvah najboljša stranka Resnica in ne Gibanje Svoboda. Stranka, ki se je pojavila na krilih ljudskega nezadovoljstva zaradi epidemioloških razmer, vodi pa jo Zoran Stevanović, ima razmerje 0,75 evra med vloženimi sredstvi in številom glasov, ki jih je stranka dobila na volilni dan. Resnici je glas namenilo dobrih 34.000 volilcev, a to ni bilo dovolj, da bi se uvrstili v državni zbor, saj je stranka osvojila le 2,86 odstotka vseh oddanih glasov. Zadostuje pa to za redno finančno nakazilo, ki ga prejme vsaka stranka, ki dobi več kot odstotek podpore na parlamentarnih volitvah – v tem primeru dobi Resnica okoli 8500 evrov na mesec oziroma dobrih 100.000 evrov na leto. Na drugi strani je izjemno neučinkovito kampanjo vodila Naša dežela oziroma njena predsednica Aleksandra Pivec, ki je bila, dokler je še vodila stranko DeSUS, varovanka stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše. V kampanjo se je tudi odpravila kot rezervni ešalon takrat vladajoče koalicije in tako se je očitno tudi finančno vedla – brez zadržkov. Aleksandra Pivec je namreč za vsak volilni glas porabila skoraj 20 evrov. Iz poročila o kampanji Naše dežele izhaja, da je stranka zbrala in porabila 65.230 evrov, vendar ima tudi za 287.492 evrov neplačanih računov, kar pomeni, da je stranka porabila več kot 350.000 evrov za kampanjo. Kako bo Aleksandra Pivec kot odgovorna oseba poskrbela za pokritje kampanje, ni jasno, ker bo stranka v štirih letih iz proračuna državnega zbora – ker je prejela več kot odstotek podpore – prejela le slabih 300.000 evrov. Še slabše po učinkovitosti se je odrezala stranka DeSUS, ki je v kampanji porabila skoraj 160.000 evrov, stranko pa je obkrožilo le 7840 volilcev, kar pomeni, da je nekdanja parlamentarna stranka namenila za vsak glas več kot 20 evrov.
Počivalšek zapravil
Cerarjevo dediščino
Izjemno slabo razmerje med vložkom in dejanskim volilnim »izplenom« na parlamentarnih volitvah je dosegla tudi lista Povežimo Slovenijo. Njeno kampanjo je večinoma financirala stranka Konkretno, ki je podedovala privarčevana sredstva iz obdobja, ko je stranko SMC še vodil Miro Cerar, prevzel pa jo je Zdravko Počivalšek. Stranka Konkretno je namenila za kampanjo 330.000 evrov, skoraj 100.000 so prispevale preostale stranke iz koalicije PoS, to je SLS, NLS (Franc Kangler), Zeleni Slovenije (Andrej Čuš). Skupaj so nabrali in porabili 485.000 evrov, iz poročila pa izhaja, da imajo še za slabih 29.000 evrov neplačanih obveznosti. Precej razkošno kampanjo glede na končni izkupiček so si privoščili tudi v zdaj že nekdanji Stranki Alenke Bratušek, ki je za vsak glas namenila več kot osem evrov. Zbrali in porabili so skoraj 270.000 evrov, a preden so se združili z Gibanjem Svoboda, za seboj niso pustili neplačanih računov, ker so v minulih letih glede na poročilo privarčevali dovolj, da so si lahko toliko tudi privoščili. Tako kot LMŠ, ki je v kampanji porabila polovico manj kot SAB oziroma 118.000 evrov ali 2,66 evra na pridobljen volilni glas.
Dva milijona evrov
za desno koalicijo
Če primerjamo še finančne izdatke iz razmerja koalicija – opozicija do 24. aprila, so bile stranke SDS, NSi, PoS in Naša dežela v očitni prednosti. Vse štiri stranke, ki bi po volitvah zagotovo znova tvorile desno koalicijo, so porabile več kot dva milijona evrov (2.165.000), do takrat opozicijske stranke (Gibanje Svoboda, SD, Levica, LMŠ, SAB) pa so komajda presegle milijon evrov (1.075.000). Pri tem je zanimivo, da so Krščanski demokrati porabili celo več kot SDS, ki je imela na prvi pogled veliko bolj razkošno kampanjo in bi si lahko ob tem zastavili vprašanje – na katero bo moralo odgovoriti računsko sodišče –, ali politične stranke v poročilih o poteku kampanje prikažejo vse izdatke. NSi je zbrala in porabila 664.461 evrov, SDS pa 662.034 evrov za financiranje parlamentarnih volitev v letu 2022. Glede na vložek so imeli med parlamentarnimi strankami najmanj učinkovito kampanjo Krščanski demokrati, saj so za vsak glas namenili dobrih osem evrov. Za NSi je še bolj skrb vzbujajoča primerjava z volitvami pred štirimi leti, ko so porabili skoraj 200.000 evrov in osvojili sedem poslanskih mandatov. Z letošnjo potrojitvijo stroškov pa so dobili le enega poslanca več. Podobno nezadovoljni so lahko tudi v SD, ki so za kampanjo namenili nekaj več kot pol milijona evrov oziroma so za vsak glas namenili dobrih šest evrov, osvojili pa le sedem poslancev, celo tri manj kot leta 2018. Takrat so za kampanjo namenili 335.000 evrov. Levica je letos porabila le nekaj več denarja kot pred štirimi leti, za vsak volilni glas je tokrat namenila 2,5 evra, a tudi osvojila štiri poslance manj. SDS je pred štirimi leti porabila 450.000 evrov, letos 662.000 evrov, kljub izdatnejšemu vložku pa so dobili le dva poslanca več – trenutno imajo 27 poslancev.
