17. septembra 2015 je v državo prispela prva večja skupina beguncev, ki so bežali z vojnih območij na Bližnjem vzhodu. Potem ko je Madžarska zaprla mejo s Srbijo, da bi zajezila vstop beguncev, so se ti preusmerili na Hrvaško in v Slovenijo. Prvi val je trajal pet dni, v Slovenijo je prišlo okoli 3600 ljudi.
Mesec dni pozneje je Madžarska zaprla še mejo s Hrvaško, ta pa je begunce preusmerila proti slovenski meji. S tem se je začel t. i. drugi begunski val. Slovenija je za begunce v sodelovanju s sosedami organizirala koridorje za prehod, ki jih je v nekaj mesecih prečkalo skoraj pol milijona ljudi.
To je za Slovenijo pomenilo velik logistični zalogaj, saj je morala v kratkem času poskrbeti za nastanitve, prehrano, zdravstveno pomoč in prevoze beguncev. Poleg vladnih predstavnikov so pri obvladovanju razmer pomagali civilna zaščita, policija, vojska, nevladne organizacije in številni prostovoljci. Po mnenju akterjev iz tistega časa je Slovenija uspela obvladovati razmere, tako da krize ni doživela kot humanitarne katastrofe.
Smrtno nevarne poti
Začetni odprtosti je kmalu sledilo močno zaostrovanje varnostnih ukrepov, vključno z postavitev rezkalne žice že novembra istega leta. Država je kasneje v varovanje meje vključila tudi vojsko. Prečkanje slovensko-hrvaška je postalo precej nevarno. V zadnjem desetletju so v Sloveniji zabeležili 50 smrti migrantov, največ se jih je utopilo pri prečkanju Kolpe.
Naslednji korak v varovanju meje je bila sklenitev sporazumov o vračanju, kar je vodilo v tako imenovane "pushbacke", kjer je policija, namesto da bi obravnavale njihove potrošnje za azil, migrante vrnila na Hrvaško. Od tam jih je hrvaška policija izgnala naprej v Bosno in Hercegovino. Slovenija je od leta 2017 do leta 2022 na Hrvaško vrnila vsaj 25.000 ljudi, od koder je bila potem večina vrnjena v Bosno in Hercegovino. Ustavno sodišče je to prakso že leta 2020 spoznalo za neustavno.
Migracije izpred desetletja odzvanjajo še danes
Deset let pozneje so migracije še vedno ena od aktualnih in najbolj polarizirajočih tem v Sloveniji. Pristojni zatrjujejo, da uspešno obvladujejo razmere, v nevladnih organizacijah pa so kritični do azilnih in postopkov integracije. V tem času se je spremenil tudi odnos družbe do migracij in je postal bolj negativen.
Trenutno se v Sloveniji nahaja okoli 680 prosilcev za azil, še približno 250 pa jih čaka na oddajo prošnje za mednarodno zaščito. V državi živi tudi nekaj manj kot 1300 tujcev, ki so že pridobili status mednarodne zaščite. V Sloveniji je še okoli 8000 ukrajinskih beguncev in 150.000 tujih delavcev.
Tudi v prihodnjih letih se bo Slovenija soočala z vprašanjem, kako oblikovati migracijsko politiko. To bo narekoval evropski pakt o migracijah in azilu, ki so države članice EU sprejel maja lani in bo začel veljati prihodnje leto. Ta prinaša obljubo solidarnosti med državami, a se v nevladnih organizacijah bojijo dodatnih omejitev in krčenja pravic migrantov.
