»Pred vsakim medijskim nastopom je treba obvestiti oddelek za odnose z javnostmi. Sporoči se ime tistega, ki bo nastopal, tematiko, o kateri bo govoril, datum, uro in medij, v katerem bo nastopil, ter kontakt te osebe. Vsi nastopi v medijih morajo temeljiti na enotnih stališčih KGZS,« piše v uvodu navodil, ki jih je vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) med drugim poslalo tudi voljenim članom in članom strokovnih odborov, ki to delo opravljajo neprofesionalno. Nekateri so ocenili, da gre za poskus vzpostavitve vojaške discipline in za servilnost do kmetijskega ministrstva, drugi bi pod takšno okrožnico pričakovali celo podpis diktatorja Stalina.
Od Podgorška k Čalušićevi in nazaj
Navodila se nanašajo tudi na objave na družbenih omrežjih, in to na osebnih profilih. »Izogibajte se objavam, ki nasprotujejo uradnim stališčem zbornice (če izražate osebno mnenje, priporočamo oznako 'objavljeno je moje osebno mnenje in ne predstavlja stališča KGZS'), ne objavljajte vsebin, ki bi lahko škodovale ugledu zbornice …« piše v komunikacijskih navodilih, ki bi po vsebini bolj sodila na kmetijsko ministrstvo in ki jih je po navedbah predsednika KGZS Jožeta Podgorška pripravila njihova PR-služba.
Ta se je nedavno okrepila z novo sodelavko – Aleksandro Trupej, ki je v zbornici to delo že opravljala, vendar se je kmalu po tistem, ko je vajeti KGZS prevzel Jože Podgoršek, kot svetovalka za odnose z javnostmi raje zaposlila v kabinetu kmetijske ministrice Mateje Čalušić. Toda od tam se je po vsega sedmih mesecih zdaj vrnila k Podgoršku.
Gre zakon o zaščiti živali znova v ustavno presojo?
Člani sveta KGZS so včeraj razpravljali tudi o realizaciji sklepov izredne seje, ki je bila 31. julija in katere osrednja tema je bila novela zakona o zaščiti živali, predvsem prepoved kastracije do sedem dni starih pujskov na živo in prepoved reje kokoši nesnic v kletkah. Svetniki so vodstvu zbornice med drugim naložili pripravo predloga za ustavno presojo tega zakona, ki je začel veljati 20. avgusta. Predlog naj bi bil po Podgorškovih zagotovilih nared, zakon pa naj bi v ustavno presojo vložil državni svet.
Preiskava Farm Ihan še vedno ni končana
Tik pred sprejetjem novele zakona o zaščiti živali, ki je med drugim prepovedala kastracijo pujskov na živo, je društvo AETP objavilo skrivne posnetke o surovem načinu kastriranja v eni večjih slovenskih rej. Svet KGZS je konec julija sprejel sklep, da mora KGZS vložiti kazensko ovadbo zoper neznane storilce zaradi nezakonitih vstopov, snemanja in kršitve pravil biovarnosti na kmetijskih gospodarstvih, odgovorne pa pozvati, naj raziščejo okoliščine nedovoljene prakse pri reji živali, ki so jih prikazovali posnetki društva AETP. Po naših informacijah je Podgoršek svetnikom včeraj zagotovil, da so kazensko ovadbo v zvezi s tem vložili na tožilstvo.
V Dnevniku smo prvi objavili, da naj bi sporni posnetki, ki jih je 19. julija 2025 objavilo društvo AETP, nastali v Farmah Ihan, ki so v stoodstotni lasti države. Pojavile so se celo govorice, da naj bi nastali načrtno – za potrebe potrditve novele zakona o zaščiti živali v državnem zboru. »Glede na dosedanje nadzore in prejete dodatne informacije lahko sklepamo, da gre za posnetke Farme Ihan (obrat Klinja vas), vendar tega do zaključka preiskave ne moremo potrditi. Zaradi varovanja interesa potekajočih upravnoinšpekcijskih in prekrškovnih postopkov ter priprav naznanil kaznivih dejanj podrobnejših informacij trenutno ne moremo podati,« so nam v zvezi s preiskavo Farm Ihan skopo pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Dodali so, da so inšpektorji v tem podjetju ugotovili tudi druga neskladja, ki niso povezana z načinom kastriranja.
