Ljubljanska okrožno, okrajno ter delovno in socialno sodišče trenutno poslujejo na 21 lokacijah v središču prestolnice. Na sedmih lokacijah gre za poslovne prostore v lasti države, na preostalih štirinajstih lokacijah pa država prostore za sodišča najema. Na ministrstvu za pravosodje so dejali, da za omenjena sodišča najemajo 24.965 kvadratnih metrov prostorov, kar ministrstvo stane 3,3 milijona evrov v najemninah na leto.
Trenutna situacija ni neugodna zgolj zaradi zneska, ki ga ministrstvo namenja za najemnine. Razpršenost sodišč na 21 lokacijah otežuje organizacijo dela in zagotavljanje varnosti. Nekateri obstoječi prostori, ki jih uporabljajo sodišča, so poleg tega dotrajani in energetsko neučinkoviti, ministrstvo zanje plačuje visoke obratovalne stroške, številni pa recimo osebam z oviranostmi ne omogočajo dostopa, je ministrstvo pred nekaj meseci povzelo razloge, zakaj je potrebna gradnja nove sodne stavbe ob Dunajski cesti.
Ministrstvo za pravosodje je skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije že leta 2021 izvedlo javni projektni natečaj, na katerem je zmagala rešitev arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti. Toda pogodbe za projektiranje z zmagovalci natečaja še vedno niso sklenili. Na ministrstvu so pojasnili, da tega še niso storili, saj morajo biti najprej »izpolnjeni pogoji za ponovni zagon naložbe, torej zagotovljena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije«.
Ob tem so potrdili, da trenutno za projekt nove sodne palače ni zagotovljenih sredstev. Dokler ne bo razrešeno vprašanje financiranja, na ministrstvu ne morejo napovedati, kdaj bi lahko začeli graditi. Zato je še vedno nejasno, koliko časa bodo ljubljanska prvostopenjska sodišča čakala na primerne prostore.
»Odmrznili« projekt nove sodne stavbe
Ob tem velja spomniti, da so na pravosodnem ministrstvu konec leta 2022, ko ga je vodila še Dominika Švarc Pipan, sklenili zamrzniti ta projekt. Še v začetku leta 2024 so na ministrstvu potrdili, da »gradnje nove sodne stavbe ni več v načrtu«. Takrat so pojasnili, da je projektna naloga iz oktobra 2023 pokazala, »da bo pereča prostorska problematika sodišč v Ljubljani hitreje in učinkoviteje rešena z nakupom posameznih poslovnih enot kot pa z gradnjo nove sodne stavbe. Izkazalo se je namreč, da ministrstvo ne more zagotoviti zadostnih proračunskih sredstev za tako veliko naložbo v prihodnjih letih«. Takrat so tudi že preigravali možnosti, kaj storiti z zemljiščem ob Dunajski cesti.
A že kmalu potem, ko je Andreja Katič kot ministrica nasledila Švarc-Pipanovo, so marca 2024 na ministrstvu popolnoma obrnili ploščo. »Na nedavnem sestanku pri predsedniku vlade glede prostorske problematike sodišč je bilo ugotovljeno, da se celovita prostorska situacija prvostopenjskih sodišč v Ljubljani lahko reši le z novo sodno stavbo,« so takrat zagotovili na ministrstvu in napovedali, da bodo raziskali možnosti financiranja projekta. Toda kot kaže, doslej še niso našli vira, iz katerega bi lahko financirali izvedbo tega projekta. Na vprašanje, koliko je zadnja ocenjena vrednost tega projekta, so na ministrstvu navedli podatek iz časa projektnega natečaja, ko je bila vrednost gradbenih, obrtniških in inštalacijskih storitev ocenjena na 135 milijonov evrov brez davka oziroma na 165 milijonov evrov z davkom na dodano vrednost. Od takrat do danes torej na ministrstvu niso napravili novega izračuna vrednosti gradnje ali racionalizacije, ki bi projekt nekoliko pocenila.
Za javno-zasebno partnerstvo ni bilo interesa
Ena od možnosti financiranja projekta, ki so jo letos preverili, je bila gradnja sodne stavbe v javno-zasebnem partnerstvu. Ministrstvo je aprila letos objavilo javni poziv, s katerim so preverili interes zasebnikov za morebitno gradnjo sodne stavbe v javno-zasebnem partnerstvu. Na ministrstvu niso vnaprej predpisovali, kaj bi javni in zasebni partner vlagala oziroma kakšne koristi bi imela od partnerstva. Pričakovali so, da bi morebitni promotor v svoji prijavi »celovito predstavil pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene in druge pogoje za izvedbo postopka javno-zasebnega partnerstva ali pa kakšno drugačno izvirno idejno rešitev«.
Toda prejeli niso niti ene prijave. »Poziva promotorjem ne bomo ponavljali, saj vlogo za zainteresiranost lahko kadar koli, tudi brez poziva, poda pravna ali fizična oseba, ki ima interes za izvajanje javno-zasebnega partnerstva,« so dejali na ministrstvu.
Za upravno sodišče bodo najeli dodatne prostore
S prostorsko stisko se srečuje tudi upravno sodišče. Za njegove potrebe je ministrstvo za pravosodje decembra 2023 za ceno 7,7 milijona evrov kupilo stavbo na Litijski cesti 51. Ta nakup pa se je sprevrgel v pravi fiasko, zaradi katerega je iz objektivne odgovornosti odstopila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, z nakupom omenjene stavbe pa se ukvarja tudi Nacionalni preiskovalni urad.
Na ministrstvu zdaj pravijo, da bodo prostorsko stisko upravnega sodišča kratkoročno reševali z najemom dodatnih prostorov. Kaj bo s stavbo na Litijski, pa še ni odločeno. »Stavba ni uporabna in je potrebna temeljite prenove. Tudi za prenovo stavbe ministrstvo nima zagotovljenih sredstev,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da za prenovo stavbe potrebujejo še eno zemljišče ob stavbi, ki pa še vedno pripada prejšnjemu lastniku stavbe. Dodali so, da je državno odvetništvo sprožilo postopek glede tega zemljišča. Iz javno dostopnih evidenc je razvidno, da gre za postopek določitve pripadajočega zemljišča za 35 kvadratnih metrov veliko parcelo tik ob stavbi na Litijski 51, ki je trenutno v lasti družbe Logistične storitve LCO, ki jo vodi poslovnež Sebastjan Vežnaver.
