Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc je že pred meseci pozval k ukinitvi ali prestrukturiranju delovne skupine. »Romska tematika bi se morala obravnavati na višji ravni, torej kot vladna komisija, ki bi jo moral voditi eden od ministrov. Področje reševanja romske tematike ne bi smelo biti pod ministrstvom za notranje zadeve oziroma represivnim organom. Sedanja delovna medresorska skupina nima nobenih pooblastil in nima moči odločanja. To pomeni, da tudi ni nobenega učinka,« je povedal Horvat.
Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer deluje skupina pod vodstvom sekretarke Helge Dobrin, so potrdili, da so s predlogom seznanjeni. »Zavračamo očitke, da delovna skupina ni aktivna oziroma učinkovita. Odkar jo vodi državna sekretarka Dobrinova, se je enajstkrat sestala in ves čas aktivno delovala. Skupina je imenovala tudi delovno podskupino za pripravo predlogov za izboljšanje varnostne situacije, ki se je sestala že trikrat in je identificirala nekatere varnostne izzive, katerih obravnava se nadaljuje,« so zapisali.
Na predzadnji seji, ki je potekala marca, je minister za delo Luka Mesec predstavil paket predlogov zakonodajnih sprememb in dopolnitev na področju integracije Romov v skupnosti. Na zadnji seji, ki je bila 10. junija, so obravnavali poročilo podskupine za varnostno situacijo, potek zakonodajnih postopkov in obsodili primer nasilja v Ribnici, so še zapisali.
Občinam več sredstev
Predstavniki romske skupnosti so med drugim opozorili, da naj bi bila zakonodaja, ki jo predlaga minister, diskriminatorna in bi lahko le še povečala izključenost Romov. Na ministrstvu za delo so očitke zavrnili. »Cilj je zgodnja vključitev otrok v vrtce ter tesnejše sodelovanje institucij vzgoje in izobraževanja s centri za socialno delo in drugimi izvajalci programov na področju socialnega vključevanja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti,« so zapisali.
V paketu predstavljenih zakonov je tudi novela zakona o financiranju občin, ki je že sprejeta. Za občine pa pomeni zvišanje sredstev s 3,5 odstotka na 4,2 odstotka primerne porabe. Gre za sredstva, ki jih prejema 25 občin z evidentiranimi romskimi naselji.
Ključna sprememba naj bi se zgodila tudi na področju zaposlovanja, na katerem pripravljajo več različnih socialnovarstvenih programov. Ob tem naj bi že lani okrepili centre za socialno delo (CSD) s kadrom, ki dela izključno s pripadniki romske skupnosti. Na novo naj bi zaposlili 30 oseb.
Ključne težave Romov ostajajo enake
Horvat je ob predlogih zakonov izpostavil, da ne gre za nove zakone, temveč za posnemanje predlogov zakonov, ki so jih pred dvema letoma vložili župani JV Slovenije. »Moteče je, da predstavništvo romske skupnosti ni bilo povabljeno k pripravi mnenj o predlaganih zakonih. Tudi predstavniki romske skupnosti si želimo pozitivnih sprememb, ki naj bi se jih uredilo po zakonskih predpisih. Prav je, da se uvajajo mehanizmi, ki omogočajo vstop romskih otrok v vrtce, kar je ključnega pomena za nadaljnje izobraževanje in razvoj romskih otrok,« je povedal.
Navedbe ministrstva za delo o povečanju kadra na centrih za socialno delo je zavrnil, centri naj bi namreč imeli velik problem pri zaposlovanju takšnih kadrov. »Do zdaj jim jih je uspelo zaposliti le peščico. Spomnim naj, da je bila v začetku težnja ministrstva, da bi zaposlili na CSD sto oseb, ki naj bi delale izključno s pripadniki romske skupnosti,« je dodal Horvat. Ključne težave Romov po njegovem opažanju še vedno ostajajo pri nerazumevanju romske tematike s strani politikov, neupoštevanju njihovih mnenj in predlogov ter nezagotavljanju ustreznih bivalnih razmer in komunalne infrastrukture.
Romska skupnost delovni skupini očita tudi premalo terenskega dela in nepoznavanje stanja v romskih naseljih, kar na ministrstvu zavračajo. »Minister Luka Mesec je lani obiskal romsko naselje v Dobruški vasi, letos pa je obiskal naselje Pušča v Murski Soboti. Državni sekretar Dan Juvan je letos obiskal romsko naselje Ribnica, uslužbenec kabineta pa je obiskal naselja Vanča vas, Beltinci, Dobruška vas, Brezje, Žabjek, Kerinov Grm, Smrekec, Gazice, Roje, Oaza in romsko skupnost v Mariboru ter poročal o stanju v naseljih,« so pojasnili.
