Po anketnih podatkih je bilo lani v Sloveniji delovno aktivnih 998.000 prebivalcev, med njimi 54,6 odstotka moških in 45,4 odstotka žensk. Stopnja delovne aktivnosti med prebivalci v starostni skupini 20-64 let je bila 78,3-odstotna oziroma 2,5 odstotka višja od povprečja EU. Najvišjo stopnjo so imeli na Nizozemskem (83,5 odstotka), najnižjo pa v Italiji (67,1 odstotka).
Ob koncu tedna delala več kot desetina delovno aktivnih
14,2 odstotka delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je delo opravljalo tudi ob vikendih, v EU je bil ta delež pri 22,5 odstotka. Največji je bil v Grčiji (41,3 odstotka), najmanjši pa v Litvi (3,9 odstotka).
Delo od doma
Lani je pri nas delalo od doma 6,9 odstotka delovno aktivnih, kar je primerljivo z deleži pred pandemijo covida-19. Največji delež je bil v letu 2021, 10,6-odstoten, ob upoštevanju še tistih, ki so od doma delali občasno, pa je bil 22,9-odstoten.
Največji delež dela od doma so imeli lani na ravni EU na Irskem (20,6 odstotka), sledila je Finska (19,6 odstotka). Najmanjši delež je bil v Bolgariji in Romuniji, in sicer nekaj več kot odstotek. Povprečje EU je bilo pri 8,9 odstotka.
Prekarno delo
Na slovenskem trgu dela se poleg standardnih oblik pojavljajo tudi nestandardne, med njimi prekarne. Lani je prekarna dela opravljalo 65.000 prebivalcev Slovenije oz. 6,5 odstotka delovno aktivnih, so izračunali statistiki.
Pričakovana delovna doba blizu povprečja EU
V Sloveniji je bila lani po njihovih navedbah pričakovana delovna doba 37,1 leta (za moške 38,4, ženske 35,8). V zadnjih desetih letih se je podaljšala za skoraj tri leta. Najdaljšo so imeli na Nizozemskem (43,8 leta), najkrajšo pa v Romuniji (32,7 leta). Povprečje EU je znašalo 37,2 leta.
Največja razlika med spoloma je bila zabeležena v Italiji, kjer je bila pri moških v povprečju za devet let daljša kot pri ženskah. V Sloveniji je razlika znašala 2,6 leta. Pričakovana delovna doba je bila daljša pri ženskah le v baltskih državah: Estoniji (1,6 leta), Litvi (0,3 leta) in Latviji (0,2 leta).
5-odstotna plačna vrzel med spoloma
Plačna vrzel med spoloma, ki odraža relativno razliko med povprečno plačo za plačano uro zaposlenih žensk in moških, je bila za lanski oktober v Sloveniji pri petih odstotkih, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 95 odstotkov povprečne bruto plače za plačano uro moških.
Na večini področij dejavnosti so bile oktobra lani povprečne bruto plače za plačano uro moških višje od plač žensk. Plačna vrzel med spoloma je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (22,5 odstotka), najizrazitejšo negativno plačno vrzel, pri kateri so povprečne bruto plače za plačano uro žensk višje od plač moških, pa je statistični urad izmeril v oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja (-11,8 odstotka).
Na ravni EU je bila predlani plačna vrzel največja v Latviji (19 odstotkov), negativno plačno vrzel pa so zaznali le v Luksemburgu (-0,9 odstotka). Povprečje v EU je bilo 12 odstotkov.
Stopnja tveganja revščine med delovno aktivnimi nižja od povprečja EU
V Sloveniji je lani pod pragom tveganja revščine živelo 5,4 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb. Ta delež je bil manjši od povprečja EU, zabeleženega pri 8,2 odstotka. Najvišji stopnji tveganja revščine med polnoletnimi delovno aktivnimi sta bili v Luksemburgu (13,4 odstotka) in Bolgariji (11,8 odstotka), najnižji pa na Češkem (3,6 odstotka) in Finskem (2,8 odstotka).
