Delodajalci za drugo polovico leta 2025 napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti. Število zaposlenih naj bi iz 684,5 tisoč delavcev v prihodnjih šestih mesecev naraslo na 699 tisoč, kažejo podatki Napovednika zaposlovanja, ki ga dvakrat letno izvaja zavod za zaposlovanje. Najbolj spodbudne so napovedi za tako imenovane druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodi med drugim agencijsko delo, s 4,6-odstotno rastjo zaposlovanja, nastanitvene in gostinske dejavnosti (rast naj bi znašala 4,1 odstotka) ter za dejavnost prevoza in skladiščenja (3,9 odstotka).
Številčno bodo delodajalci najpogosteje iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, prodajalce, zidarje, kuharje, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo ter poklice za zdravstveno in socialno oskrbo na domu.
GZS: Davčni primež je previsok
Na zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da gre zgolj za načrte delodajalcev. Glede na to, da so primanjkljaji na trgu dela veliki in delodajalci že sedaj poročajo o velikih težavah pri iskanju ustreznih kandidatov, se postavlja vprašanje, v kolikšni meri bodo napovedana prosta delovna mesta dejansko zapolnjena, pravijo.
Da je uresničitev napovedi delodajalcev vprašljiva, se strinja tudi Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). »Potrebno bo zaposlovanje tujcev, to pa zahteva bolj privlačno in konkurenčno poslovno okolje. Žal je v Sloveniji davčni primež previsok, plače so preveč obremenjene,« opozarja Gorenšček, ki meni, da Slovenija nujno potrebuje davčno reformo z uvedbo razvojne kapice ali znižanjem prispevkov ter reformiranjem dohodnine.
Največ težav v zdravstvu, izobraževanju in gostinstvu
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev v preteklih šestih mesecih soočala skoraj polovica vprašanih delodajalcev (46,5 odstotka), najbolj pogosto velika podjetja, in sicer v več kot 70 odstotkih primerov. Najvišji delež delodajalcev s težavami pri iskanju delavcev je v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (78 odstotkov), izobraževanja (68,5 odstotka), ter nastanitvenih in gostinskih dejavnostih (60,4 odstotka). Več kot polovica delodajalcev pričakuje težave tudi v gradbeništvu, dejavnosti prevoza in skladiščenja, v javni upravi, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih.
Glede na odgovore podjetij je najpogostejši ukrep pri soočanju s pomanjkanjem delovne sile nadurno delo, katerega se poslužuje kar 39,3 odstotka delodajalcev. Druga najpogostejša rešitev je prenos dela na zunanje izvajalce, to je storilo 30,6 odstotka delodajalcev, največ v komunalnih dejavnostih in v kulturi. Četrtina delodajalcev išče delavce v tujini, zlasti je ta rešitev pogosta pri delodajalcih iz dejavnosti prevoza in skladiščenja, gradbeništva in gostinstva. Višjo plačo oziroma druge bonitete so delodajalci najpogosteje ponudili v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, v obeh je bil ta delež okrog tretjine.
