Izplačila sodnim izvedencem za leto 2023 pričajo, da njihov angažma še zdaleč ni enakomerno porazdeljen. Najbolj dejavna izvedenka je lani od sodišč prejela skoraj 400.000 evrov izplačil. Na pravosodnem ministrstvu nameravajo uvesti elektronsko evidenco razpoložljivosti sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev.
Na ministrstvu za pravosodje želijo z novelo zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih med drugim vzpostaviti novo elektronsko evidenco razpoložljivosti sodnih izvedencev, v katero bodo izvedenci (pa tudi cenilci in tolmači) sami vpisovali svoja specialistična znanja, hkrati pa bodo v evidenci tudi navedli, kdaj lahko prevzamejo v reševanje novo zadevo. Imenik sodnih izvedencev je že zdaj na voljo na spletnih straneh pravosodnega ministrstva, vendar morajo sodniki pri vsakem posebej preverjati, ali je pripravljen sprejeti novo zadevo in koliko časa bo potreboval za izdelavo mnenja. Kot pričajo tudi izplačila sodnim izvedencem za leto 2023, ki smo jih pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, angažma izvedencev še zdaleč ni enakomerno porazdeljen. Nekateri po višini izplačil za svoja izvedenska mnenja močno izstopajo, zanimivo pa je, da so med izstopajočimi skoraj samo izvedenci psihiatrične stroke. Tako med fizičnimi kot tudi pravnimi osebami po sredstvih, ki so jih slovenska sodišča lani izplačala sodnim izvedencem, prevladujejo psihiatri. 397.391 evrov so sodišča lani nakazala psihiatrinji Bojani Avguštin Avčin kot pravni osebi (samostojni podjetnici). Na drugem mestu po višini nakazil je med pravnimi osebami Univerza v Ljubljani s 323.186 evri, na tretjem z 273.788 evri pa ponovno psihiater Peter Pregelj, ki izvedenstvo opravlja kot pravna oseba, sicer pa je tudi predstojnik katedre za psihiatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti in predstojnik centra za mentalno zdravje na psihiatrični kliniki.
Za več kot 100.000 evrov izvedenskih storitev so lani opravili tudi v podjetju za kliničnopsihološke rešitve BG-Centrum in psihiatri Klelija Hrovatič, Jožef Kociper in Matej Kravos. Kot je razvidno s seznama, ki so nam ga poslali z vrhovnega sodišča, je Kravos za 139.518 evrov izvedenskih storitev opravil kot pravna oseba, še za 147.097 evrov (bruto) pa kot fizična oseba. Med fizičnimi osebami sta več kot 100.000 evrov bruto lani poleg Kravosa z izvedenskimi mnenji zaslužila še psihiatra Viktorija Frangež Žigon in Borut Samastur.
Za vsa izvedenska mnenja (vseh strokovnih področij) so slovenska sodišča lani pravnim in fizičnim osebam nakazala okoli 5,3 milijona evrov, od tega 1,4 milijona evrov zgolj sedmim najdejavnejšim izvedencem psihiatrične stroke. Na seznamu sodnih izvedencev je trenutno navedenih 927 izvedencev različnih strok, med njimi 40 za področje psihiatrije.
Kot so na pravosodnem ministrstvu zapisali v predlog novele zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, je namen nove elektronske evidence tudi bolj enakomerna obremenitev sodnih izvedencev. Že v okviru reševanja problematike pomanjkanja sodnih izvedencev v družinskih zadevah so zbornica kliničnih psihologov, društvi psihologov in društvo socialnih delavk in delavcev ministrstvu posredovali poimenski seznam sodnih izvedencev iz omenjenih strok skupaj s stanjem njihove obremenitve. Seznam je bil v pomoč sodnikom, vendar dolgoročno ne zadošča. Zato so si v prihodnje zamislili seznam razpoložljivosti vseh sodnih izvedencev, ki se bo tudi sprotno ažuriral.
Izvedence izbirajo glede na minule izkušnje
Kot nam je pojasnila podpredsednica ljubljanskega okrožnega sodišča Mihela Mohorič, lahko sodniki praviloma prosto izberejo, katerega izvedenca bodo angažirali za izdelavo izvedenskega mnenja (kjer je potrebno). »Sodniki izbirajo po svoji presoji, verjetno tudi po svojih minulih izkušnjah s posameznimi izvedenci. Sama rada izberem tudi izvedence, s katerimi še nisem sodelovala. Izvedenci, ki so najbolj priljubljeni, so navadno tudi zelo zasedeni in pri njih včasih mnenja ne dobiš dovolj hitro,« razlaga sodnica Mihela Mohorič in dodaja, da lahko sodniki pri izvedencu, ki ga nameravajo angažirati, vnaprej preverijo, koliko je že zaseden oziroma v kakšnem časovnem obdobju bo lahko pripravil izvedensko mnenje.
Po mnenju podpredsednice je učinkovitost le ena od kvalitet, ki jih sodniki iščejo pri sodnih izvedencih. »Pomembno je, da se izvedenec osredotoči na tisto, kar je vprašanje strokovne narave, in da zna odgovor podati pregledno in jasno ter ga tudi prepričljivo zagovarjati na obravnavi,« pojasnjuje Mihela Mohorič. Ažurnost je seveda prav tako pomembna. V družinskih zadevah sodnik potrebuje izvedensko mnenje v roku 30 dni, nekateri pa lahko zadevo v delo sprejmejo šele čez pol leta ali še pozneje.
Zaradi obilice dela na področjih, kjer izvedencev primanjkuje, se nekateri naši sogovorniki bojijo, da se posamezni izvedenci zatečejo k pragmatizmu. Da torej najraje in najprej v reševanje jemljejo primere, ki so enostavnejši – denimo ocenjevanje sposobnosti obdolženca za sodelovanje na sojenju. Bistveno bolj zahtevni primeri, kot na primer izdelava kakovostnega mnenja o tem, kateri od staršev ima boljše starševske kapacitete, v okviru katerega je treba opraviti razgovor z obema staršema in otroki ter v obzir vzeti kup dejavnikov, so lahko manj privlačni.
