Novela zakona o verski svobodi, ki jo je kulturno ministrstvo pod vodstvom ministrice iz vrst Levice prejšnji teden znova poslalo v javno obravnavo, novelira zgolj 27. člen, ki določa delež državne pomoči verskim uslužbencem pri pokrivanju obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta se z zdajšnjih 48 odstotkov zvišuje na 60 odstotkov povprečne plače. A ker ministrstvo pod taktirko Aste Vrečko hkrati ukinja odredbo (prejšnje Janševe vlade), ki je določala pokrivanje prispevkov verskim uslužbencem v višini 100 odstotkov povprečne plače, se ta pomoč realno znižuje. Država naj bi tako letos na ta račun prihranila 866.000 evrov, prihodnje leto pa dobrih 1,7 milijona evrov.
V dobrih desetih letih že tretji popravek
Šestdesetodstotno pokrivanje prispevkov za socialno varnost je zakon o verski svobodi določal že pred letom 2012. A je to leto državni zbor sprejel zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), s katerim so višino omenjene državne pomoči znižali na 48 odstotkov. Država bo tako v dobrih desetih letih verskim uslužbencem sedmih verskih skupnosti, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev te pomoči, že tretjič spremenila delež državnega sofinanciranja. Te državne pomoči so deležne Katoliška, Evangeličanska in Srbska pravoslavna cerkev, Islamska skupnost v RS ter Krščanske adventistične cerkve, Evangelijske binkoštne cerkve in Slovenska muslimanska skupnost. V prvi javni obravnavi novele, druga se bo iztekla v petek (5. maja), so mnenje o zakonski spremembi, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, podale štiri fizične osebe in osem verskih skupnosti.
Slovenski katoliški škofje so znižanje pomoči pričakovano zavrnili. Poudarjajo, da želi država pridobljene socialne pravice verskih delavcev zmanjšati za 40 odstotkov (po neuradnih podatkih naj bi se pomoč s 472 evrov znižala na 283 evrov) in da ministrstvo do javne obravnave ni vodilo nobenega dialoga z verskimi skupnostmi. Podobno je tudi stališče Evangeličanske cerkve in Evangelijske binkoštne cerkve. Katoliški škofje ob tem izpostavljajo, da država s takšnim ravnanjem in odnosom postavlja pod vprašaj izvajanje določil vatikanskega sporazuma, s katerim sta se Slovenija in Sveti sedež zavezala, da si bosta »prizadevala obravnavati vsa odprta vprašanja, ki niso predmet tega sporazuma, z namenom njihove sporazumne rešitve«.
MK: Pomoč verskim skupnostim je ustavno dopustna
Ministrstvo poudarja, da finančna pomoč registriranim verskim skupnostim »ni človekova pravica, pač pa je v polju proste presoje zakonodajalca«. Glede očitka, da zakon spreminjajo brez dialoga z verskimi skupnostmi, pa odgovarjajo, da so vse predstavnike cerkva in drugih verskih skupnosti z dopisom pozvali h komentiranju predlagane zakonske spremembe, to pa da po »ustaljeni praksi zakonodajnih sprememb pomeni, da je bilo s tem posvetovanje opravljeno«.
Štirje posamezniki, Verska skupnost enakih možnosti VSEM in Univerzalno življenje so menili, da je finančna pomoč verskim skupnostim v nasprotju z ustavnim načelom ločitve države in verskih skupnosti, zato se zavzemajo za njeno popolno ukinitev. Na to mnenje se je ministrstvo odzvalo z argumentom, da država lahko gmotno podpira verske skupnosti zaradi njihovega »splošno koristnega namena«, kot ga opredeljuje zakon o verskih skupnostih. Obenem so sklicujoč se na eno od ustavnih odločb poudarili, da financiranje verskih skupnosti ni dolžnost države, je pa ustavno dopustno, če država to pomoč, ki da mora biti urejena z zakonom, ne z odredbo, razdeljuje pod enakimi pogoji. Iz krogov RKC je slišati, da bo znižanje deleža državne pomoči pri pokrivanju socialnih prispevkov prizadelo zlasti duhovnike v manjših, revnejših župnijah, ki že zdaj težko živijo, in da bodo zato škofijska vodstva morala najti vzvode – in voljo – za solidarno pomoč prizadetim duhovnikom.
