Število novih krvodajalcev se je lansko leto na ravni države sicer povečalo, vendar je v severovzhodni Sloveniji od leta 2009 padlo iz 2400 novih krvodajalcev letno na zgolj 1400.
Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru so danes pripravili krvodajalska akcija Daruj več kot le kri. Daruj življenje. Akcijo organizira študentski svet Univerze v Mariboru v sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in projektom Epruvetka, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor.
Specialistka transfuzijske medicine iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor Erika Kavaš je ob pričetku akcije postregla z aktualnimi podatki o številu krvodajalcev v Sloveniji. Lani se je sicer povečalo, vendar se že od leta 2009 zmanjšuje. Po njenem mnenju nam da to misliti, da bi morali še več sodelovati z mladimi. Krvodajalstvo je po njenem mnenju sociološki pojav, a na odziv mladih verjetno vpliva marsikaj v naši družbi.
Krvodajalstvo v Sloveniji temelji na plečih anonimnih prostovoljcev, ki se odločijo, da nekaj naredijo za sočloveka. Kot je izpostavil sekretar mariborskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije Metod Dolinšek, temelji krvodajalstvo na mladih, saj lahko kri daruje samo aktivna populacija od 18 do 65 let. Po njegovem mnenju bomo vsi v družbi zašli v velike težave, če ne bomo vsi intenzivno skrbeli za to, da se mladi odzivajo na tovrstne dejavnosti, Kljub temu pa to ne razreši glavnega problema, to pa je, da se delovno aktivna populacija odziva premalo in da je premalo aktivnih krvodajalcev, je še opozoril Dolinšek.
