Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, z namenom odprte razprave in iskanja rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik državnega sveta je prepričan, da je pri tej 600-milijonski naložbi ključno skrbeti za dialog. Vzpostavitev uspešne komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.
Tokrat so prvi k besedi prišli predstavniki investitorja. »Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt velik in zahteven. Zato ga skušamo razviti skupaj z vami, z lokalno skupnostjo.«
Sredstva prekanalizirali na spodnjo Savo
V DEM o gradnji tovrstnega hranilnika razmišljajo že skoraj 50 let, zares pa so se ga lotili šele v tem tisočletju. Državni prostorski načrt je bil sprejet že leta 2011, projekt je pridobil tudi okoljsko poročilo. Nato se je izvajanje ustavilo – lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE) je razpoložljiva sredstva preusmeril v projekte na spodnji Savi.
V času vlade Roberta Goloba je DEM znova pospešil aktivnosti. Lani je začel javne predstavitve načrtov, zdaj je v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, v okviru katerega nastajajo strokovne podlage za presojo vplivov na okolje. Sočasno se znova krepi odpor lokalnega prebivalstva. V Selnici ob Dravi ljudi skrbijo vplivi velikega akumulacijskega jezera, v katerem bi se shranilo do tri milijone kubičnih metrov vode, in negativni učinki tovornega prometa, ki bi v času gradnje potekal skozi njihov kraj. V sosednji mariborski krajevni skupnosti Kamnica pa nasprotujejo 400-kilovoltnemu daljnovodu, ki ga namerava Eles speljati čez njihovo ozemlje.
Žičnica namesto tovornjakov
Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravili so 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirali geološko sestavo in podzemno vodo na predvidenem območju jezera. »Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zanje moramo pripraviti nadomestne vire,« ugotavlja Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.
Janja Skernišak iz družbe HSE Invest je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost zgraditve 2,5 kilometra dolge žičnice, s katero bi gradbeni material vozili na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) mogoče položiti pod zemljo. V zavodu za gozdove pozdravljajo zamisel o kablovodu – na 21-kilometrski trasi bi posekali bistveno manj dreves, vpliv na okolje bi bil manjši, je razložil Igor Kopše. Naklonjeni so tudi žičnici.
Po oceni Ritlopa terminski načrt ni ogrožen. Še vedno sledijo časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnjo bi začeli leto pozneje, trajala bi približno štiri leta. »Gre za zahteven interdisciplinarni projekt, ki je bil zdaj tudi na ravni EU uvrščen v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja. S tem je dobil etiketo 'strateški' in se uvrstil na seznam projektov skupnega interesa, kar bo omogočilo pridobivanje evropskih sredstev in olajšalo sprejemanje dokumentov v fazi pridobivanja dovoljenja,« je pojasnil.
»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri so svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je zatem spomnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Pomagala bo vodstvu občine, da bodo naše odločitve čim bolj strokovno utemeljene in razumljive.« Maja je v Selnici potekal občni zbor. Občani so rekli ČHE Kozjak ne. Županja ocenjuje, da so imeli tedaj premalo informacij o projektu, kar je vzbudilo bojazni in strahove. »Še vedno smo odprti za dialog,« trdi. »Na podlagi zdaj prejetih informacij vidimo, da zadeva ni tako ostra, temveč da razmišljajo o tem, kako bi se negativne vplive zmanjšalo.«
Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica
V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do odškodnine. Od HSE in ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je razložil Tadej Gosak iz omenjene skupine. Vodstvo DEM je večkrat sporočilo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.
Civilna iniciativa za Kozjak čaka odgovore na več javno zastavljenih vprašanj, je spomnil Beno Masten. Med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav to piše na njihovi spletni strani. Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, terja ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. V nasprotnem primeru bodo terjali ustavnopravno presojo.
Petkov sestanek zagotovo ne bo zadnji, ki ga bo sklical Lotrič.
