Razvpita, zdaj že legalizirana črna gradnja družine Türk v piranski občini je le ena od mnogih, ki so jih lastniki legalizirali po uveljavitvi zadnjih sprememb gradbene zakonodaje. Legalizacije objektov daljšega obstoja kažejo predvsem na to, da sistem že dolgo ne deluje. A še bolj kot zatečeno stanje bi nas morala skrbeti neučinkovitost preprečevanja novih črnih gradenj.
Črnograditelji so s pridom izkoristili možnost, ki jim jo je prinesla sprememba gradbene zakonodaje, ki je možnost poenostavljene legalizacije junija 2022 razširila na objekte, zgrajene do leta 2005. Tako bi lahko sklepali iz podatkov nekaterih upravnih enot, ki smo jih pridobili, saj skupnih podatkov o številu legaliziranih objektov daljšega obstoja ne zbira nihče.
Da se bo število vlog povečalo, je bilo pričakovano, saj so pravico do legalizacije s spremembo zakonodaje dobili vsi, ki so objekte brez gradbenega dovoljenja zgradili pred letom 2005 (in ne več pred letom 1998). Prav ureditev pravnega stanja teh nepremičnin z legalizacijo je bila tudi namen zakonske spremembe. Svoje na črno zgrajene objekte so lastniki torej legalizirali za nazaj predvsem zahvaljujoč neučinkovitosti gradbene inšpekcije.
Legalizirali tudi vikende
Med (večjimi) upravnimi enotami, ki so nam odgovorile na vprašanja, so po 1. juniju 2022 največ vlog za poenostavljeno legalizacijo prejeli na mariborski (398), novomeški (312), kranjski (226), ptujski (207) in koprski (201) upravni enoti, najmanj pa na murskosoboški (22). Samo upravne enote, ki pokrivajo mestne občine (brez ljubljanske), so v tem času prejele blizu 1700 vlog. Med ostalimi upravnimi enotami izstopa piranska (155 vlog), sicer pa se število vlog po upravnih enotah po 1. juniju 2022 v glavnem giblje od nekaj čez 20 do dobrih 90. Nekatere upravne enote poročajo o znatnem porastu vlog po juniju 2022, medtem ko na nekaterih drugih opažajo, da je letno število vlog za legalizacijo objektov daljšega obstoja že od leta 2018 podobno.
Kljub temu pa na upravnih enotah opozarjajo, da »pridnosti« vlagateljev vseeno ne morejo ovrednotiti, ker ne poznajo dejanskega števila vseh črnih gradenj. Glede na območja, kjer je število vlog večje, pa je mogoče sklepati, da je vsaj del na črno zgrajenih objektov, ki bi jih lastniki želeli legalizirati, počitniških objektov oziroma vikendov, zidanic in podobno.
Vseh vlog upravne enote še niso rešile, število dejansko izdanih dovoljenj pa je ponekod tudi za 50 ali več odstotkov nižje od števila vlog. »Najpogostejši razlog, da objekti niso pridobili dovoljenja, je ta, da so se po letu 2005 spreminjali, tako da niso bili več v enakem obsegu ali enake namembnosti kot pred letom 2005,« je pojasnil Bojan Žiberna, načelnik piranske upravne enote. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da je večina vlog za legalizacijo oddana prav za objekte daljšega obstoja, za legalizacijo po rednem postopku se odloči le malo investitorjev, saj je postopek dražji in daljši.
Državni svet: nepopravljiva škoda za okolje
Dovoljenje so sicer dobili le tisti lastniki, ki so prehiteli odločitev ustavnega sodišča, ki je novembra lani na predlog državnega sveta izvajanje spornega 146. člena gradbenega zakona, ki je amnestijo razširil na objekte, zgrajene do leta 2005, začasno zadržalo. To pomeni, da upravne enote postopkov izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati, inšpekcija pa v tem času tudi ne sme zahtevati rušitve.
V državnem svetu so v zahtevi za presojo ustavnosti med drugim opozorili, da se na tak način legalizirajo objekti, ki so postavljeni v nasprotju z občinskimi prostorskimi načrti, spregledajo mnenja občin in drugih nosilcev prostorskega načrtovanja, okolju pa ustvarja nepopravljiva škoda. »Javna korist je v tem primeru povsem spregledana in se neustavno umika ohranitvi nedovoljeno postavljenega objekta,« so poudarili. In opozorili tudi na napačno sporočilo, ki ga daje država tudi ostalim investitorjem, češ da da bo zakonodajalec v bodoče še premikal datum za izdajo dovoljenj.
Dejstvo, da se je komaj pet let po sprejemu gradbenega zakona z njegovo spremembo meja amnestije pomaknila za kar sedem let, pa po njihovem kaže na zavedanje, da se nelegalni objekti prepočasi odstranjujejo iz okolja in da se njihovo število celo povečuje.
Črnih gradenj, v katerih ljudje bivajo, ne moreš kar porušiti
Boštjan Trobiš, pooblaščeni inženir za geodezijo in sodni izvedenec za nepremičninske evidence, opozarja, da zadeva vendarle ni povsem enoznačna. Čeprav je namen predlagateljev ustavne presoje dober, bi morebitna odprava legalizacije po njegovem utegnila še pospešiti razkroj prostora. Kot opozarja, so z novo gradbeno zakonodajo namreč uporabna dovoljenja postala obvezna za vse nove enostanovanjske stavbe, za starejše pa so pridobila pomen.
Če bo ustavno sodišče razveljavilo legalizacijo daljšega obstoja, bo, kot opozarja Trobiš, v zagato spravilo večino lastnikov starejših stavb, ki teh niso zgradili (povsem) v skladu z gradbenim dovoljenjem (in bi jih torej morali kot neskladne legalizirati za nazaj), pa uporabnega dovoljenja zdaj ne bodo mogli dobiti, čeprav je to postalo skoraj obvezno (na primer pri prodaji oziroma hipotekah in v nekaterih drugih okoliščinah). Da bi doseglo sorazmernost ureditve, bi moralo ustavno sodišče torej razveljaviti tudi člene, ki dajejo pomen uporabnim dovoljenjem. »Če opustimo še obveznost uporabnih dovoljenj, pa gremo dejansko nazaj na pot degradiranja prostora, saj v resnici ne bo več pomembno, ali ima stavba gradbeno dovoljenje oziroma je zgrajena v skladu z njim,« nam je pojasnil. Poleg tega so uporabna dovoljenja varovalka tudi v primeru črnih gradenj, saj brez njih priklop na komunalno infrastrukturo ni več mogoč.
V primeru razveljavitve legalizacije objektov daljšega obstoja se postavlja tudi vprašanje, kaj bi storili s tistimi stanovanjskimi stavbami, ki so nelegalne ali neskladne, pa lastniki v njih bivajo, saj jih ni mogoče kar porušiti ali odklopiti od komunalnih vodov. Stavbe bi v prostoru ostale, in to kljub diskriminatornosti do tistih, ki so svoje stavbe zgradili v skladu s predpisi in plačali vse dajatve. V primeru legalizacije objektov daljšega obstoja pa lastnik plača vsaj komunalni prispevek in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, ki je na kmetijskem in gozdnem zemljišču nekajkrat višje kot na stavbnem.
Po njegovem bi bilo smiselno 146. člen GZ-1 dopolniti tako, da bi se prepovedala izdaja dovoljenja za objekte daljšega obstoja le tistim objektom, za katere je bil že izrečen ustrezen inšpekcijski ukrep, na primer rušenje. To bi spodbudilo inšpekcijske službe k hitremu ukrepanju, lastnike nelegalnih objektov pa k legalizaciji.
Kako nove črne gradnje zatreti že v kali?
V prihodnje pa je po Trobiševem mnenju ključno, da bi država skušala nove črne gradnje v čim večji meri zatreti že v kali. Prvi pogoj je tako imenovani sistem e-graditve, ki postopno uveljavlja digitalizacijo na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj. Drugi pa monitoring prostora s pomočjo letalskih posnetkov, iz katerih je razvidno, katere stavbe so se na novo zgradile ali spremenile. »Danes imamo zelo veliko gradbenih in uporabnih dovoljenj tudi že digitalno določenih na parcelo in bi lahko te podatke križali s podatki letalskih posnetkov,« predlaga. Lastniki stavb, pri kateri bi obstajali indici o nepravilnostih, bi se o dejanskem stanju lahko izjasnili. Če tega ne bi storili, bi stanje preveril inšpektor. »Nekomu, ki je hišo zgradil na pol, se to lahko veliko lažje podre kot tistemu, ki že živi v njej. Če bi država to izvajala, bi tudi ljudje začeli verjeti, da ni pametno tvegati.«
Na ministrstvu za naravne vire in prostor na vprašanje, s kakšnimi dodatnimi ukrepi bodo skušali preprečiti, da bi do nelegalnih gradenj sploh prišlo, navajajo novelo gradbenega zakona, ki jo je državni zbor sprejel decembra lani. Ta postopno uvaja omenjeni sistem eGraditev. Z zniževanjem pogoja ravni zahtevane izobrazbe za gradbenega inšpektorja (po novem je dovolj prva bolonjska stopnja ob dodatnem pogoju štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov) pa skuša reševati tudi veliko kadrovsko problematiko gradbene inšpekcije. »Če bi bilo na terenu dovolj gradbenih inšpektorjev, bi s pomočjo moderne tehnologije (ki zaznava spremembe terena) lahko zaznavali nove nelegalne gradnje v zgodnji fazi, ko objekti še niso zgrajeni in celo vseljeni. To bi lahko prihodnje črnograditelje učinkoviteje odvračalo od tovrstnega početja,« se strinjajo tudi na ministrstvu.
