Predsednik vlade Robert Golob je med predstavitvijo proračunov za leti 2026 in 2027 v državnem zboru (DZ) spomnil, da je Slovenija v mandatu te vlade resneje zakorakala na pot strukturnih sprememb. Te bodo imele dolgoročni učinek. »Vlada je posegla na področja, ki ne dajejo všečnih rezultatov v tem mandatu, mogoče pa dajejo vzdržno javnofinančno sliko za naslednji mandat, dva ali tri,« je dodal. Ob tem ji je uspelo zmanjšati javni dolg v deležu bruto domačega proizvoda (BDP). Javni dolg je sicer nominalno nekoliko zrasel, a rast je bila počasnejša od gospodarske rasti, je pojasnil.
Med prioritetami predstavljenih proračunskih dokumentov je izpostavil štiri stebre, na katerih vlada »gradi od začetka mandata in bo gradila tudi v naslednjem«. To so socialna država, znanje, investicije in varnost.
Socialna država je samo tista država, ki krepi javno dobro, je opozoril. Država mora zagotoviti sredstva in sisteme, v katerih se bodo socialne storitve izvajale, je dejal in dodal, da je v predlog proračunov med drugim vštet zimski dodatek za upokojence. »Znanje je edino naravno bogastvo, ki ga Slovenci imamo, da smo lahko konkurenčni v širokem in velikem svetu,« je nadaljeval. Zato so se že povečala vlaganja in se še bodo. Ob tem se mu zdi pomembno spodbujanje investicij v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Kot četrto prioriteto je izpostavil odpornost, varnost in obrambo.
Golob je še izpostavil, da proračuna sledita cilju vzdržnosti javnih financ. Primanjkljaj v nobenem letu ne bo presegel treh odstotkov bruto domačega proizvoda, to pa je bistveno manj, kot je povprečje držav članic EU, je povedal.
Ključno zniževanje proračunskega primanjkljaja
Podrobneje je številke v nadaljevanju seje predstavil finančni minister Klemen Boštjančič. Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa zvišujejo za 3,2 odstotkov na 17,7 milijarde evrov. Leta 2027 se bo poraba zvišala na 18,1 milijarde evrov, prihodki pa na 16 milijard evrov. Boštjančič je povedal, da je proračunski primanjkljaj v obeh letih načrtovan v višini 2,1 milijarde evrov. To je 2,9 oziroma 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
Ključna naloga vlade v prihodnjih dveh letih bo po besedah finančnega ministra zniževanje proračunskega primanjkljaja, ki je načrtovan nekoliko nad dvema milijardama evrov. »Vendar ne za ceno razvoja socialne kohezije in varnosti,« je zatrdil v DZ.
Prihodki bodo prihodnje leto nekaj nižji od doslej načrtovanih, predvsem zaradi nižjih davčnih prihodkov. Pričakuje zmanjšanje priliva od davka od dohodka pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Leta 2027 naj bi se davčni prihodki spet zvišali.
Odhodki se medtem leta 2026 zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Zaradi učinkov plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu se bodo med drugim zvišali izdatki za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna.
Vnovič je predvidena tudi uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026, za zdaj v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v letošnjem juniju, a se lahko socialni partnerji po njegovih besedah dogovorijo tudi drugače. Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah od 160 evrov do 470 evrov.
Vsebinske razprave pa včeraj še ni bilo, saj bo najprej stekla na sejah zainteresiranih delovnih teles. Te bodo sklicane v prihodnjih dneh in po zaključku postopka naj bi DZ oba proračuna potrdil na novembrski seji.
