Leta 2022 so začele cene hrane po vsej Evropi drastično naraščati. Slovenska vlada na čelu z Robertom Golobom jih je skušala najprej zajeziti s popisovanjem cen košarice osnovnih živil, vendar je s tem projektom naredila več škode kot koristi. Trgovci so namreč začeli slovenske dobavitelje nadomeščati s tujimi, kakovostnejša živila z manj kakovostnimi, prodajali so jih tudi pod nabavno ceno, poceni živila, o katerih je poročalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je bilo na trgovskih policah bolj ali manj dovolj le za potrebe popisa. »Pretekle izkušnje z objavami košarice osnovnih živil so pokazale, da takšni ukrepi ustvarijo predvsem začasen vtis znižanja cen, dejansko pa negativno vplivajo na vso verigo in ne odpravljajo temeljnih vzrokov cenovnih pritiskov,« so ta zgrešeni projekt včeraj za Dnevnik okrcali tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS).
Sredi leta 2023 je vlada s posebno odredbo pridelovalcem, predelovalcem, trgovcem in posrednikom naložila, da morajo v poseben informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja mesečno sporočati podatke o količinah, poreklu ter cenah določenih kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov. Premier dr. Robert Golob je napovedal, da bodo tako ugotovili, kdo so neupravičeni dobičkarji in oderuhi. Odgovora na to vprašanje po dobrih dveh letih še ni.
»V letu 2024 so se drobnoprodajne cene hrane za potrošnike v Sloveniji zviševale počasneje od povprečja EU-27. Mesečna rast drobnoprodajnih cen od maja 2023 je ves čas nekoliko nižja od povprečja EU, kar se časovno ujema s sprejetjem odredbe o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov,« med drugim piše v poročilu glede cen, količine in porekla določenih kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov za leto 2024, ki ga je letošnje poletje pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Toda glede na to, da cene hrane znova nenadzorovano naraščajo, v Sloveniji bolj od povprečja EU, in da premier napoveduje dodatne ukrepe za njihovo zajezitev, je navedba o pozitivnem vplivu omenjene odredbe očitno na majavih temeljih.
Najbolj se draži goveje meso
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) so bile avgusta življenjske potrebščine v povprečju tri odstotke dražje kot pred letom dni. K letni inflaciji je največ, 1,4 odstotne točke, prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač. Hrana se je v primerjavi z lanskim avgustom podražila za slabih sedem odstotkov, brezalkoholne pijače pa za dobrih štirinajst. Meso kot skupina je bilo avgusta letos desetino dražje kot avgusta 2024, od tega goveje meso četrtino, perutnina slabo desetino, svinjina se je podražila za skoraj sedem odstotkov … Po navedbah Sursa je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, julija v državah članicah EU 2,4-odstotna, medtem ko je v Sloveniji znašala 2,9 odstotka.
»Najbolj žalostno je, da se je od vseh kategorij pri hrani najbolj podražila tista, v kateri smo Slovenci samooskrbni – goveje in telečje meso. Z ministrico sva že govorila, pripravljamo nove ukrepe, s katerimi bomo posegli na področje oblikovanja cen hrane. V preteklosti smo že bili uspešni, bomo ponovili še enkrat, če bo treba, tudi regulacijo cen,« je predsednik vlade Robert Golob napovedal na zadnji redni seji državnega zbora.
Odkupne cene govedi lepo rastejo
»Živilska industrija pri nas s cenami zaostaja tako za kmeti kot za trgovino. Odkupne cene govedi zelo lepo rastejo, in to bolj kot cene govedine v maloprodaji in bolj od cen v mesnopredelovalni industriji. Rejcem govedi gre na domačem trgu trenutno dobro, vendar bi bila popolna neumnost, če bi jih skušali pribiti na pranger kot dobičkarje. Trenutnih odkupnih cen bikov namreč ni mogoče primerjati s trenutnimi cenami koruze, kajti krmo za živali, ki jih rejci zdaj prodajajo, so kupili po občutno višjih cenah od današnjih,« je za Dnevnik pojasnil agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar.
Poudaril je tudi, da Slovenija pri maloprodajnih cenah hrane dolgoročno ne odstopa dramatično od povprečja EU. »Toda ker smo majhen, odprti trg, ki je blizu tujih centrov proizvodnje, in ker prek naše države potekajo glavne logistične poti za hrano, so mednarodni sunki pri cenah pri nas sprva izrazitejši kot v drugih državah, vendar se to postopno izenači. Pri nas trgovski sektor dominira in diktira vse, kar se dogaja na njivi, v podjetju ter tudi na naših krožnikih in v denarnicah,« je nadalje dejal Kuhar in dodal: »Kot država na prehranskem trgu ne moremo intervenirati, saj smo v šahu severnoevropskih trgovskih verig.«
Kuhar: Upam, da ima vlada kakšne dobre ideje
Bi torej vladi odsvetoval vnovični poskus poseganja v cene hrane? »Upam, da imajo kakšne dobre ideje. V cene je treba posegati z zelo tresočo se roko, predvsem pa ne ad hoc. Teh stvari ni mogoče reševati z revolucijo, s šok terapijo. Slovenija ima najmanj razvito kmetijstvo v EU. Po ekonomskih kazalnikih učinkovitosti kmetijstva je za nami le Romunija, zato je treba izboljšati konkurenčnost oskrbne verige s hrano, tako kmetijstva kot živilstva, torej reje bikov in mesne industrije, reje molznic in mlekarn, pridelave in pridelave sadja …« je nanizal Kuhar.
Po njegovi oceni so visoke cene hrane v EU in Sloveniji še vedno tudi posledica visokih stroškov energentov, del inflacije pri hrani pa je, pravi Kuhar, gotovo tudi posledica višjega razpoložljivega dohodka Slovencev. »Desetletni podatki o tem, kolikšna je naša kupna moč (individualna potrošnja), so presenečenje tudi zame. Kažejo, da se je v desetih letih realno povečala za 28,1 odstotka, v Avstriji za 1,9, v Italiji za 5,8, v Nemčiji za 7,9 odstotka …« je to navedbo utemeljil Kuhar. Hkrati je posvaril, da bosta na inflacijo pri hrani zaradi višjih stroškov vplivali tudi prepoved reje kokoši v kletkah ter obvezna analgezija in anestezija pri kastraciji pujskov. »Po drugi strani smo dvignili DDV na brezalkoholne sladke pijače. Tudi to vpliva na inflacijo,« je sklenil Kuhar.
