Inflacija v Sloveniji se je avgusta še okrepila. V medletni primerjavi so bile cene življenjskih potrebščin višje za tri odstotke, kar je za 2,1 odstotne točke več kot avgusta lani in precej nad evrskim povprečjem, kjer je medletna inflacija znašala 2,1 odstotka. Rast inflacije poganjajo predvsem vse višje cene hrane, ki so se v Sloveniji v zadnjem letu dvignile za sedem odstotkov, od leta 2015 pa za kar 51,3 odstotka, kar je za skoraj 20 odstotnih točk več od skupne rasti inflacije, ki je bila v zadnjem desetletju 31,9 odstotka.
Meso se je od avgusta lani podražilo za 10,7 odstotka, od tega goveje in telečje meso za 22,1 odstotka, perutnina za 10,5 odstotka. Sadje je dražje za 9,3 odstotka, maslo za 14,2 odstotka, sveži ali ohlajeni morski sadeži za 13,9 odstotka, čokolada pa za kar 21,7 odstotka. Po drugi strani so se najbolj pocenili krompir (za 9,9 odstotka), sveže ali ohlajene ribe (za 4,8 odstotka) in oljčno olje (za 3,9 odstotka).
Nekoliko drugačna je primerjava za zadnje desetletno obdobje. Od leta 2015 se je najbolj podražil krompir (za kar 103 odstotke), sledijo sadje (za 94 odstotkov), oljčno olje (za 91 odstotkov), maslo (za 75 odstotkov), meso (za 61 odstotkov), od tega goveje in telečje meso za 75 odstotkov in perutnina za 60 odstotkov, sveže posneto mleko (za 59 odstotkov) in riž (za 51 odstotkov). Cene kruha in izdelkov iz žit so se v zadnjem letu zvišale za 2,7 odstotka, v desetih letih pa za 40 odstotkov, medtem ko se je zelenjava od lani podražila za 4,6 odstotka, od leta 2015 pa za 44 odstotkov.
Cene bodo še naraščale
Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pravijo, da lahko rast cen hrane pripišemo številnim razlogom, zlasti temu, da so se v zadnjih letih občutno dvignile cene energentov in repromateriala, podražili so se krma za živali, gnojila, fitosanitarna sredstva, stroški transporta, v zadnjih letih pa tudi stroški dela. Rast cen je po njihovi oceni tudi posledica razmer na svetovnih trgih, vojn v naši bližini in vremenskih vplivov, ki doma in po svetu vplivajo na letine s sušami, pozebami in točo. »Ob vsem tem pa se udeleženci v verigi preskrbe s hrano, od kmeta do trgovca, spopadajo z vse večjimi administrativnimi in davčnimi obremenitvami, ki jih nalaga evropska in nacionalna zakonodaja,« pojasnjujejo na TZS.
Visoka rast cen krompirja in zelenjave je po njihovih besedah v veliki meri povezana tudi s padcem samooskrbe v Sloveniji. Leta 2015 je ta znašala 59 odstotkov, leta 2024 pa le še 41 odstotkov. Podobno je pri sadju, kjer je stopnja samooskrbe padla s 47 na 27 odstotkov, nekoliko manjši upad samooskrbe je prisoten tudi pri zelenjavi.
Po oceni TZS predstavlja v zadnjem obdobju največji izziv uredba Evropske unije (EU) o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Vzpostavitev sistema potrebne skrbnosti za skupino ključnih primarnih proizvodov, med katerimi so tudi soja, kava, kakav in govedo, se bo po njihovi oceni zagotovo odrazila na trgu EU in nacionalnih trgih držav članic.
»Vsi ti cenovni pritiski se neizogibno prenašajo v končne cene proizvodov,« opozarjajo na TZS, ob tem pa trdijo, da so bili v zadnjih letih prav trgovci tisti, ki so k blažitvi teh pritiskov prispevali največ. To se, kot pravijo, vidi tudi iz podatkov Ajpesa, ki kažejo, da realni prihodki v trgovini stagnirajo. Ob tem dodajajo, da se dolgoročno cene hrane v Sloveniji gibajo podobno kot drugod po Evropi. Cene hrane so se julija letos glede na povprečje leta 2015 namreč dvignile za 49,1 odstotka.
Kuhar: Za rast cen krivo tudi pomanjkanje konkurence
Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in profesor na biotehniški fakulteti, se z omenjenimi razlogi za zviševanje cen hrane sicer strinja, pravi pa, da se pri tem premalo govori o specifičnosti slovenskega trga hrane. »Na cene hrane nedvomno vplivata tudi majhnost našega trga in odsotnost konkurence. V Sloveniji imamo v bistvu le pet trgovskih verig, ki pridobivajo hrano za kar 90 odstotkov potrošnikov. Če pogledamo, kako močno se je v zadnjih desetih letih s svojimi investicijami v nepremičnine razbohotil trgovski sektor, potem lahko sklepamo, da smo to prek višjih cen plačali potrošniki,« pravi.
V prihodnosti pričakuje, da se bodo cene hrane še višale, tudi zaradi zahtev po višjih standardih kakovosti hrane in varovanja okolja. »Zdrava, človeku prijazna in kakovostna hrana ne more biti poceni. To je luksuz in to stane,« meni Kuhar.
