Kot so danes sporočili iz sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega elektroomrežja Elesa, se je Mervar v analizi na negospodinjski odjem osredotočil zaradi pričakovanih ukrepov vlade v sklopu evropskega dogovora za čisto industrijo. Pregledal je podatke za tri največje skupine porabnikov, ki "predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva in največje izvoznike na evropske in svetovne trge", in sicer z letno porabo 2000 do 19.999 megavatnih ur (MWh), z letno porabo 20.000 do 69.999 MWh in z letno porabo več kot 70.000 MWh.
Prva skupina je imela za 20,9 odstotka, druga za 20 odstotkov, tretja pa za 12 odstotkov nižje končne cene glede na povprečje štirih sosednjih držav.
Primerjal je tudi podatke za 22 članic EU, za katere so bili podatki evropskega statističnega urada Eurostat za prvo polletje na voljo.
Za prvo skupino so bile cene v prvem polletju za 5,9 odstotka nižje od povprečja analiziranih članic oziroma 13. najnižje med njimi. V drugem polletju lani so bile cene 3,7 odstotka višje od povprečja in 10. najnižje med analiziranimi članicami, v tistem obdobju so imeli porabniki iz te skupine drugi največji padec v EU, znižanje je bilo 13,23-odstotno.
Za drugo skupino so bile cene v prvem polletju za 5,3 odstotka nižje od povprečja oziroma 13. najnižje. V drugem polletju 2024 do bile 3,4 odstotka višje od povprečja in 10. najnižje. V primerjavi z drugim polletjem lani je bil v Sloveniji drugi največji padec v EU, končne cene so se znižale za 12,32 odstotka.
Za tretjo skupino pa so bile cene v prvem polletju za 1,2 odstotka višje od povprečja analiziranih 19 držav oziroma 10. najnižje med njimi. V drugem polletju 2024 so bile za 15,3 odstotka višje od povprečja in 6. najnižje v med analiziranimi državami. V primerjavi z drugim polletjem lani je bil v Sloveniji tretji največji padec v EU, cene so se znižale za 18,25 odstotka.
"Končne cene električne energije slovenskemu gospodarstvu ne znižujejo konkurenčnega položaja glede na gospodarstvo sosednjih držav, saj so statistično uvrščene približno na sredino lestvice cen, ki jih plačujejo gospodarski uporabniki v državah članicah EU," je sklenil Mervar.
Izjema so največji gospodarski porabniki z letno porabo 70.000 MWh in več. Tudi tem se je položaj v prvem polletju letos glede na drugo lansko bistveno izboljšal, imajo pa še vedno nekoliko nekonkurenčne cene glede na takšne porabnike v drugih državah EU. Razmeroma visoke cene za drugo polletje lani so po njegovem mnenju vzročno povezane z odločitvami o tem, kdaj kupiti električno energijo za leto 2024.
Podatki o prihodkih iz poslovanja, čistem dobičku in stroških za električno energijo največjih porabnikov električne energije, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, za obdobje 2021-2024 po njegovih ugotovitvah dokazujejo, da končne cene električne energije ne povzročajo padca obsega proizvodnje.
Ta je bil v letih 2022 do 2024 namreč bistveno višji kot leta 2021. "Še posebej izstopajoči so podatki za leto 2022: to je bilo leto najvišjih borznih cen električne energije, analizirana podjetja pa so v tem letu ustvarila rekordne dobičke," navaja.
Pojasnjuje, da so podjetja v letih 2019-2021 pravočasno kupila električno energijo za leto 2022, obenem pa sta HSE in Gen energija leta 2022 zabeležili najslabše poslovne rezultate. Na podlagi teh podatkov, izhajajoč iz povprečij, Mervar sklene, da je breme elektroenergetske draginje leta 2022 plačalo elektrogospodarstvo.
Tudi pri gospodinjskem odjemu se je osredotočil na tri najpogostejše odjemne skupine: z letno porabo od 1000 do 2499 kWh, od 2500 do 4999 kWh in od 5000 do 14.999 kWh.
Odjemalci v prvi skupini so imeli za 22,5 odstotkov nižje končne cene od povprečja EU in 17. najnižje. Glede na drugo polletje lani so se znižale za 11,37 odstotka. V drugi skupini so imeli za 25,5 odstotkov nižje cene od povprečja in 18. najnižje. Glede na drugo polletje lani je imela ta skupina četrto največje znižanje, za 9,77 odstotka. V tretji skupini pa so bile cene 26,2 odstotka nižje od povprečja in 18. najnižje. Glede na drugo polletje 2024 je imela skupina četrto največje znižanje, za 7,77 odstotka.
Slovenski gospodinjski odjemalci so imeli v prvem polletju letos pete najnižje končne cene, za tistimi v Bolgariji, Romuniji, na Hrvaškem in Madžarskem, je navedel. Po njegovih besedah so k temu bistveno prispevali oprostitev plačila prispevka za obnovljive vire energije, zamejitev cen električne energije do 28. februarja 2025 ter interventni zakon, ki je znižal omrežninske tarife za moč za časovni blok 1 za gospodinjstva.
