Približno 70 odstotkov delavcev pri nas dela v malih in srednje velikih podjetjih, pri čemer je več kot polovica lastnikov podjetij v Sloveniji starejših od 55 let, približno petina pa je upihnila celo že več kot 65 svečk, je pokazala raziskava ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto (EF), naslovljena Analiza lastniških struktur v slovenskem gospodarstvu in potenciala za spodbujanja družbeno-odgovornega lastništva. Ob tem jih ima le dobra petina načrt lastniškega oziroma vodstvenega nasledstva, smo že maja slišali na ministrstvu za solidarno prihodnost. Ta del slovenskega gospodarstva torej zagotavlja večino delovnih mest v Sloveniji, ogromne prihodke fiskalne blagajne, karierne priložnosti za mlade in potencial za razvoj lokalnih skupnosti zunaj urbanih centrov. Vprašanje prenosa lastništva je zato pomembno strateško razvojno vprašanje, ki ga želi vlada reševati tudi s predlogom zakona o lastniški zadrugi delavcev.
Davčne ugodnosti za prodajo zaposlenim
Kaj točno predvideva zakon? Lastnik bo lahko delež v podjetju, če se bo za to odločil, prodal zaposlenim prek namenske pravne osebe, in sicer lastniške zadruge delavcev. Pri njeni ustanovitvi se bo zahtevalo sodelovanje velike večine zaposlenih, to je vsaj 75 odstotkov, pri čemer se poslovodstvo ne bo štelo v to kvoto. V lastniško družbo se bo lahko vključil vsakdo, ki je v podjetju zaposlen, zgornja meja obveznega deleža pa bo po zakonu znašala 300 evrov in se bo lahko vplačala v denarju. Lastnik si bo nato pustil obročno odplačevati delež. Nekaj finančnih institucij je že pokazalo zanimanje za financiranje odkupov. Kot spodbuda k prodaji zaposlenim se bo lastniku osnova za obračun davka na kapitalski dobiček znižala za 20 odstotkov.
»Zakon v slovenski pravni okvir vnaša tako imenovani model Esop, ki je zelo uspešen v ZDA, Veliki Britaniji in Kanadi. Zaposlenim v podjetjih ponuja možnost, da odkupijo podjetja, ne da bi v odkup vlagali lastne prihranke – odkup deleža se opravi z dolžniškim kapitalom, zaposleni pa se kolektivno zavežejo, da bodo z dobrimi poslovnimi rezultati odplačevali dolg, ki ga zagotovi lastnik, banka ali kdo tretji. V tujini je ta model izredno uspešen, uporablja pa se večinoma kot orodje za reševanje nasledstva – v Veliki Britaniji je od sprejetja davčnih olajšav leta 2019 v zadnjih treh letih odkup Esop drugi najpogosteje izbrani način izhoda iz lastništva,« o predlogu pove dr. Tej Gonza, docent z ljubljanske FDV, ki je sicer v vlogi direktorja Inštituta za ekonomsko demokracijo sodeloval v delovnih skupinah ministrstva, ki so pripravljale zakon.
Gonza ob tem izpostavi že omenjeno raziskavo o načrtih lastnikov pred upokojitvijo. »Raziskava, opravljena na vzorcu 365 podjetij, je pokazala na izredno zaskrbljujoče stanje v slovenskem gospodarstvu. Kar 34 odstotkov lastnikov načrtuje izhod v naslednjih desetih letih, dobra petina celo v naslednjih petih letih. Pri čemer se več kot tretjina pri tem vprašanju ni znala opredeliti, kar daje misliti, da je ta delež morda še precej višji.« Raziskava je ob tem še pokazala, da je najpogostejši razlog za prenos lastništva starost lastnika. Zgolj slaba tretjina lastnikov, ki so starejši od 65 let, ima vzpostavljen načrt lastniškega nasledstva, medtem ko je ta delež, dodaja sogovornik, še veliko nižji med lastniki, ki so stari od 56 do 65 let, saj znaša le 21 odstotkov.
Pomembno strateško vprašanje
Zakaj je zakon, o katerem v javnosti ni slišati dosti, tako zelo pomemben? Glede na demografske kazalnike lahko v naslednjem desetletju pričakujemo drugi največji prenos lastništva podjetij po privatizaciji v 90. letih prejšnjega stoletja. Znatni del lastnikov se bo tako po pričakovanjih iz podjetij umaknil v naslednjem desetletju. Pri tem skrbijo navedbe javne agencije Spirit, da je zgolj devet odstotkov otrok lastnikov zainteresiranih za nasledstvo v podjetjih. Alternativni scenarij je prodaja podjetja konkurentom oziroma tujim skladom, kar pogosto pomeni selitev podjetja in izgubo delovnih mest za lokalno okolje oziroma vodi v odpuščanje dela zaposlenih.
»Če sklepamo iz rezultatov vzorca na celotno slovensko gospodarstvo, govorimo o 11.000 podjetjih, ki imajo več kot pet zaposlenih. Ta del populacije slovenskega gospodarstva zagotavlja večino delovnih mest v Sloveniji, ogromne prihodke fiskalne blagajne, karierne priložnosti za mlade in potencial za razvoj lokalnih skupnosti izven urbanih centrov. Vprašanje prenosa lastništva teh podjetij tako postane strateško razvojno vprašanje, ki mu namenjamo premalo javne pozornosti,« na vprašanje, zakaj je pomembno, da država pristopi proaktivno, jasno odgovori Gonza. Nadaljuje, da je trg za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji slabo razvit, kapitalski trgi pa, da se razvijajo počasi. SID banka na primer sedaj pomaga vzpostavljati dva trga privatnega kapitala, ki bi odkupila nekaj podjetij, izpostavi.
Oktobra zakon na plenarni seji
»Pri tem ni najbolj jasno, kako to rešuje problem nasledstva, saj ti skladi podjetja običajno držijo pet do osem let, nakar jih poskušajo prodati za dobiček. Hkrati se zdi, da bodo skladi poskušali odkupiti tista najbolj perspektivna podjetja, govorimo o nekaj odstotkih vseh, ki bodo iskala nove lastnike. Še ena možnost je prodaja konkurenci, vendar prevzem s strani večjega podjetja ni nujno najbolj 'razvojna' pot za delavce tega podjetja niti za skupnost, v katero je podjetje vpeto. Zadnja leta spremljamo ponoven val zapiranja pomembnih slovenskih znamk, 'offshoring' proizvodenj v cenejše države in podobno. Glede na rezultate raziskave se zdi, da se ti trendi lahko še okrepijo, posledica izgube celic slovenskega podjetništva pa je lahko velik korak nazaj v gospodarskem razvoju in razvoju socialne države,« je jasen Gonza.
Sogovornik svari tudi, da lahko takšen scenarij tlakuje prehod v sodobno hlapčevstvo, kjer bo velik del dodane vrednosti odtekel v roke finančnih investitorjev. »Kjer bo država primorana k socialnemu dumpingu, če bo hotela zadržati proizvodnjo v Sloveniji, kjer bo ključna dejavnost pravnikov iskanje poti davčne optimizacije in kjer bo odločanje o gospodarskem razvoju in prioritetah stvar tujih lastnikov, ki bodo primarno gledali na finančni donos, ne pa dobrobit zaposlenih in slovenske družbe.« Sogovornik z ljubljanske FDV sicer glede predlaganega modela pove še, da se solastništvo zaposlenih na Zahodu dojema kot razvojna politika, ki ohranja gospodarsko jedro, prek fiskalnih multiplikatorjev pa socialno državo. Med pozitivne učinke sodi tudi bolj enakomerna razporeditev dodane vrednosti med državljane in večja odpornost teh podjetij proti krizam. Po današnji obravnavi predloga na odboru za delo bo sicer predlog zakona na mizah poslancev na redni plenarni seji predvidoma v drugi polovici oktobra.
