Nasprotniki pokojninske reforme, povezani v Delavsko koalicijo, ki združuje manjši del sindikatov in nekatere nevladne organizacije, so se pognali v akcijo zbiranja 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi. Reformo so označili kot »prevaro«, v kateri naj bi bili oškodovani delavci, mladi in upokojenci, saj da se bodo upokojevali kasneje, prejemali nižje pokojnine, ki se bodo slabše usklajevale in izračunavale na podlagi slabšega referenčnega obdobja. Reforma je po njihovem tudi nepravična, saj ni predviden višji prispevek delodajalcev v pokojninsko blagajno.
Šest (od sedmih) reprezentativnih sindikalnih central, ki so v okviru ekonomsko-socialnega sveta pokojninsko reformo podprle, zbiranju podpisov in referendumu odločno nasprotuje ter svari pred demagogijo, zavajanjem z neustreznimi trditvami in zavračanjem pomembnih dejstev, kakršno so demografske spremembe, zaradi katerih je reforma neizogibna. Njihov ključni argument je, da ob morebitni zavrnitvi sprejete reforme – če bo do referenduma prišlo – ni mogoče zagotoviti, da bi se z novo reformo, ki bi jo v tem primeru morali sprejeti v naslednjih letih, lahko upokojevali pod boljšimi pogoji. »Nerealno je sklepati, da bi v prihodnje lahko izvlekli več,« je, upoštevajoč negotove globalne razmere, stališče sindikatov povzel Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Štrukelj je spomnil, da so se bili sindikati pripravljeni pogajati šele po tem, ko je vlada z mize umaknila predlog podaljšanja delovne dobe na 42 let, kar je bilo zanje nesprejemljivo. Če so se predstavniki vlade v izhodišču torej zavzeli za čim večjo vzdržnost blagajne, je bila naloga sindikatov zagotoviti tudi dostojne in primerne pokojnine. In po njihovem prepričanju jim je to ravnotežje uspelo doseči. »Seveda so v reformi tudi stvari, ki jih je težje prenesti, ki niso samo pozitivne, toda reforma je celota in treba je gledati veliko sliko,« je poudaril Štrukelj.
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam, pa je opozoril, da bi se z morebitnim padcem reforme, ki pomeni najboljši možen dogovor v danih razmerah, ohranila trenutna ureditev, ki je za veliko večino delavcev in bodočih upokojencev, upoštevaje vse dogovorjene rešitve, v marsičem slabša od tega, kar prinaša pokojninska reforma. Še zlasti se z njo izboljšuje položaj najranljivejših skupin, prejemnikov najnižjih pokojnin, invalidskih prejemkov, vdovskih in družinskih pokojnin.
Ministrstvo: Seznanite se z dejstvi
Tudi na ministrstvu za delo so državljane pozvali, naj se seznanijo z dejstvi. Določene izjave nasprotnikov so namreč napačne oziroma zavajajoče, saj se zanalašč osredotočajo le na en vidik in zamolčijo vse druge. Trditve, da bodo pokojnine nižje za vse, ne držijo. »S kombinacijo odmernega odstotka in referenčnega obdobja bodo pokojnine v povprečju odmerjene za šest do 14 odstotkov višje, pri čemer bodo največ pridobili tisti z najnižjimi dohodki,« pravijo na ministrstvu. Kot smo v Dnevniku že analizirali, bodo lahko na slabšem predvsem tisti, ki so imeli na sredini ali na koncu dobe obdobje z izrazito višjo plačo, prej oziroma nato pa ponovno nizko plačo, saj bo pri njih učinek daljšega referenčnega obdobja večji. Bodo pa zato odmerjene pokojnine bolje odražale vplačane prispevke. Tudi to, da bomo vsi delali dlje (ali celo do 67. leta), ne drži. Osnovno vodilo je v pokoj po 40 letih dela, vendar ne pred 62. letom, kar je sicer že danes povprečna upokojitvena starost. Pred 62. letom se bodo lahko upokojili tisti, ki so začeli delati pred 20. letom (možnost zniževanja starosti za zgodnji začetek dela se premika z 18 na 20 let), skrbeli za otroke ali služili obvezni vojaški rok. Za več kot 40 let dobe bodo imeli precej boljšo odmero.
Prav tako ne drži, da bodo pokojnine realno padale, bi pa utegnila biti zaradi nove formule usklajevanja rast pokojnin v primeru inflacije, ki bi bila nižja od rasti plač, počasnejša.
Neodgovorno prelaganje bremena na prihodnje rodove
V javnosti je medtem veliko manj slišati glasove tistih, predvsem predstavnikov ekonomske stroke, ki, povsem drugače kot nasprotniki, opozarjajo na vidik javnofinančne vzdržnosti, kar posredno potrjuje, da je reforma kompromis.
»Reforma je kozmetična. Kar bi bilo treba storiti, in kar resne države tudi počnejo, je podaljšanje delovne dobe. Poskrbeti bi torej morali za to, da bi se mladi prej vključevali na trg dela in da bi tudi starejši delali dlje, torej da bi se podaljšala dejanska delovna aktivnost. To bi bilo dolgoročno najbolj učinkovito,« je za Dnevnik izpostavil ekonomist in strokovnjak za demografijo dr. Janez Malačič. Akcija nasprotnikov reforme kaže na nerazumevanje širine problematike. »To je neodgovorno ne samo do današnjih prebivalcev, temveč pomeni tveganje prevelikega prelaganja bremen na prihodnje rodove.«
V fiskalnem svetu pa so spomnili, da so lani predstavili pozitiven učinek takratnega predloga reforme na srednjeročno gibanje javnega dolga, po kateri bi se stroški staranja do leta 2040 povečali za približno 0,6 odstotne točke BDP namesto za skoraj dve odstotni točki BDP, vendar pa bi za natančnejšo oceno morali upoštevati tudi spremembo nekaterih elementov. »Nikakor pa vzdržnost javnih financ ne bi bila zagotovljena le s sprejetjem pokojninske reforme, saj pri tej simulaciji nismo upoštevali drugih javnofinančnih tveganj, kot so stroški zelenega prehoda in trajen dvig izdatkov za obrambo.«
V zvezi z izenačitvijo prispevne stopnje delodajalcev, do katere v socialnem dialogu ni prišlo in na kar letijo najostrejše kritike Delavske koalicije, pa fiskalni svet ocenjuje, da bi bila izvedljiva le v primeru celovitih davčnih sprememb, kjer bi se upoštevalo tako vpliv davčnih obremenitev na konkurenčnost kot tudi na vzdržnost javnih financ.
V šestih sindikalnih centralah so ponovili, da so se že ob podpisu dogovora o usklajenosti reforme izpogajali, da se bodo o virih financiranja še pogajali. Niso pa prispevne stopnje predmet pokojninskega zakona.
V primeru referenduma ugodnosti (še) ne bo
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je izpostavil celo vrsto ugodnosti, ki bi z uveljavitvijo pokojninske reforme začele veljati že z letom 2026. Najbolj izpostavljeni parametri reforme (dvig upokojitvene starosti, dvig odmernega odstotka, daljše referenčno obdobje in spremenjeno usklajevanje) bi se namreč začeli uveljavljati postopno po letu 2028. Med vidnejšimi ugodnostmi so sistemski zimski dodatek za upokojence, ki naj bi bil v višini 150 evrov prvič izplačan že z novembrsko pokojnino. Dvignile bi se najnižje invalidske pokojnine (s 490 na 610 evrov), kar bi vplivalo na 23.000 oziroma dobro tretjino vseh invalidskih upokojencev, posledično pa tudi na vdovske in družinske pokojnine (kjer je osnova za odmero invalidska pokojnina) in nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Dvignili se bosta zagotovljena starostna in invalidska pokojnina, prav tako se bodo dvignili odstotki za odmero najnižje pokojnine, vdovske in družinske pokojnine ter invalidskih pokojnin in nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Ugodnosti za invalide bo še več.
Pri upoštevanju odmernega odstotka za otroke ne bo več omejitve na največ tri otroke, odmerni odstotek pa se zvišuje (z 1,36 na 1,6). Po novem se bo lahko uveljavilo na primer enega otroka za znižanje starosti, dva pa za višji odmerni odstotek (zdaj to ni mogoče). Za čas služenja vojaškega roka bo po novem mogoče uveljaviti odmerni odstotek glede na čas trajanja služenja. Pri izračunu pokojninske osnove se bo zavarovancu namesto nadomestila za brezposelnost upoštevala osnova, ki jo je imel pred tem. Prav tako se bo za čas prejemanja starševskega nadomestila in dela s skrajšanim delovnim časom zaradi skrbi za otroka upošteval dohodek, preračunan na polni delovni čas. Ugodnejše bo vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let, tudi če ni dopolnjena starost (1,5 odstotka na pol leta). Varstveni dodatek bodo prejeli tudi upokojenci, ki še niso dopolnili starosti 65 let.
V primeru, da bi bil referendum razpisan, bi se, upoštevajoč vse zakonske roke, novela pokojninskega zakona, če bi jo volilci na referendumu potrdili, uveljavila šele v letu 2026, kar pomeni, da se omenjene določbe še ne bi začele uporabljati s 1. januarjem 2026, pač pa z določenim časovnim zamikom. Prvi mož ZPIZ Marijan Papež pojasnjuje, da bi bili v tem primeru na primer invalidi prikrajšani za višje pokojnine v vmesnem obdobju. Papež prav tako pravi, da bi bilo v tem primeru za nekatere, ki bi se upokojili v letu 2026, odvisno od individualnih okoliščin, smiselno počakali na uveljavitev ugodnejših pogojev.
