V letošnjem januarju, ko so v bolnišnicah zaradi stavke zdravnikov odpadali nekateri pregledi in posegi, so napotitve k tamkajšnjim specialistom celo narasle. V zdravstvu so v prvem mesecu letošnjega leta izdali kar 436.211 napotnic oziroma za skoraj 27 odstotkov več kot decembra lani, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Število predolgo čakajočih bolnikov se je medtem celo rahlo zmanjšalo: prvega februarja jih je bilo 137.540 oziroma 2149 manj kot prvega januarja.
Odpovedi približno toliko kot lani
Glede na statistike NIJZ je del čakalnih dob ostal približno enak, kot je bil, nekatere od najbolj izstopajočih pa so presenetljivo upadle. Pri stopnji nujnosti »zelo hitro«, po kateri bi morali bolniki na vrsto priti v dveh tednih, so prvega februarja na nevrološke prve preglede čakali približno štiri mesece oziroma mesec manj kot v začetku januarja. Učinki omejenega delovanja zdravstva se lahko sicer glede na izkušnje iz preteklih stavk poznajo z zamikom.
Tokratna stavka zdravnikov, ki se je začela 15. januarja, še prej pa so zdravniki opozorilno stavkali 9. januarja, je sicer najdaljša v slovenski zgodovini. Posebnost letošnjega dogajanja je tudi sočasno umikanje soglasij za nadurno delo, ki lahko glede na pretekle izkušnje zdravstvo zamaje še občutno bolj od stavke.
Na ministrstvu za zdravje trenutno ne opažajo pomembnejših odstopanj v realizaciji, tj. deležu dejansko opravljenih zdravljenj, ali v številu preklicanih terminov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023. Vodstva bolnišnic so pozvali, naj pripravijo načrte zagotavljanja zdravstvene oskrbe po prvem marcu, ko bo začela učinkovati večina umikov soglasij za nadurno delo. »Organizacija poslovanja je v pristojnosti direktorjev in v večini bolnišnic so te načrte tudi že pripravili,« dodajajo. Na ministrstvu obenem ostajajo pri napovedih o prihodnjem prioritetnem umeščanju pacientov, ki čakajo najdlje. Bolnikom, ki so že na čakalnih seznamih in čakajo nedopustno dolgo, bi tako ponudili možnost hitrejšega zdravljenja, podrobnosti pa še niso znane.
Stiske povzroča že negotovost
»Z vidika pacientov ta agonija traja že daleč predolgo. Tudi če ponekod ni bilo odpovedanih veliko posegov, je neprijetno, da ljudje ne vedo, ali bodo lahko prišli na zdravljenje ob napovedanem terminu. Nujno bi bilo, da ministrstvo za zdravje postavi jasna pravila glede delovanja zdravstva med stavko, načrtovati pa bo treba tudi, kako sanirati zamude,« je opozoril ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Pritožbe zaradi odpovedi terminov so zaenkrat redke, je dodal, kar pa je lahko povezano tudi s tem, da se pacienti ne želijo izpostavljati. Pri svojem delu je naletel tudi na primere, ko so v zdravstvenih zavodih zaradi stavke odlagali termine pacientov, ki jih zakonodaja posebej ščiti. (Vse storitve bi morali med drugim opraviti za otroke, starejše in bolnike z rakom.)
»Posledice stavke bodo v polni meri vidne kasneje,« pričakuje vršilka dolžnosti direktorice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar. Očitno je, da na delovanje osnovnega zdravstva vpliva manj kot na bolnišnice, je dodala, razmere pa se lahko razlikujejo že od oddelka do oddelka. V javnih zdravstvenih zavodih trenutno čakajo na uredbo, s katero bo vlada odločila o delovanju zdravstva v letošnjem letu, je spomnila. Ko bo njena vsebina znana, bodo delo v letošnjem letu lahko podrobneje načrtovali. To velja tudi za zdravljenja, ki jih bo treba nadoknaditi po stavki, je še spomnila Tatjana Jevševar. x
