Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo poslanci tehtali še na tretji obravnavi na naslednji seji. Možnost, da bi jo opravili takoj po drugi obravnavi, je bila zaradi nasprotovanja več kot tretjine navzočih poslancev zavrnjena. Razprava o tem, kaj bi prinesla uzakonitev pravice neznosno trpečih, da odločijo o koncu svojega življenja, je bila pričakovano burna.
Učinkovino bo lahko v telo trpeči vnesel le sam, nihče drug namesto njega, je izpostavila predlagateljica Tereza Novak (Svoboda). »Ne družinski član, ne zdravniško osebje, ne kdor koli drug,« je zatrdila. Zakon je namenjen le tistim, ki ob umiranju neznosno trpijo in tega trpljenja ne želijo in ne zmorejo več prenašati, je poudarila. Odločitev bo zgolj in samo posameznikova, je zatrdila tudi Bojana Muršič (SD). Izpostavila je, da so v zakonodajo vključene številne varovalke za preprečevanje morebitnih zlorab.
Predlagani zakon »gre direktno proti kulturi življenja, proti svetovnemu konsenzu, da se proti samomoru borimo, in tudi proti slovenski ustavi, kjer je jasno napisana nedotakljivost človekovega življenja«, pa je zatrjeval Janez Cigler Kralj (NSi). V NSi, kjer predlogu ostro nasprotujejo, so predlagali črtanje določbe, po kateri lastnik nepremičnine ne more prepovedati izvedbe pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v svojih prostorih. Predlagana ureditev v tem primeru prekomerno in grobo posega v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, so ocenili v NSi. Dopolnilo, ki so ga predlagali, ni bilo sprejeto.
Zakonskih rešitev prav tako ni podprla Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Izpostavljala je potrebo po psihološki, socialni in duhovni podpori neozdravljivo bolnim. Poslanci SDS in Levice o omenjenih zakonskih spremembah tokrat niso razpravljali.
Kdo bi dobil pravico
Pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakonski predlog predvideva za paciente, ki doživljajo neznosno trpljenje brez sprejemljive možnosti lajšanja. Pogoj je tudi, da je to trpljenje po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, ko je zdravljenje izčrpano in ni utemeljenega pričakovanja ozdravitve oziroma izboljšanja zdravja. Te pravice pa prebivalci ne bi mogli uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni. Predlog je prav tako ne predvideva za primere tako imenovane utrujenosti od življenja.
V koalicijskih vrstah so doslej poudarjali, da predlog ne omogoča evtanazije, ampak pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, kjer je zadnja poteza v rokah trpečega posameznika. Izpostavljali so tudi pravico do dostojanstvene smrti. V opoziciji so svoje pomisleke utemeljevali tudi z opozorili o nezadostnem dostopu do paliativne oskrbe, ki lajša težave neozdravljivo bolnih.
Referendumska podpora
O sprejemanju zakona, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so se volilci lani izrekli na referendumu. Za je glasovalo 378.917 volilcev oziroma 54,89 odstotka, proti pa 311.429 volilcev oziroma 45,11 odstotka. Poslanci so pred tem zavrnili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v združenju za dostojno starost Srebrna nit. V združenju so ob zavrnitvi izpostavili, da ureditev paliativne oskrbe, ki jo kot alternativo ponujajo nasprotniki zakonskega urejanja pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ni ustrezna nadomestna rešitev problema. Le ureditev obojega bi lahko v prihodnosti pomenila vzpostavitev možnosti za človekovo odločanje o lastnem življenju in tudi o njegovem končanju, so takrat ocenili.
